V Vatikanu zanikajo govorice, da so tamkajšnje oblasti uvedle preiskavo proti kateremu izmed kardinalov v povezavi z izdajanjem zaupnih papeževih dokumentov. Poročanje italijanskih medijev, da naj bi bil izdaje osumljen nek kardinal in da proti njemu trenutno poteja preiskava, je v celoti zgrešeno, je poudaril vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Prav tako so napačne domneve, da v povezavi z afero 'Vatileaks' poteka preiskava proti neki ženski.

P. Lombardi je potrdil, da se nadaljuje preiskava v primeru papeževega majordoma Paola Gabrieleja, ki je osumljen nezakonitega posedovanja zaupnih dokumentov. Gabriele naj bi oblastem zagotovil svoje sodelovanje pri raziskavi primera. Včeraj so ga v preiskovalnem zaporu obiskali soproga in oba odvetnika (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/1CDEA94F60D17C67C1257A0C00314DE9?OpenDocument).

Papež Benedikt XVI. je o celotnem dogajanju obveščen, je poudaril p. Lombardi, zaradi česar je 'izredno potrt, vendar miren'. Prizadeva si, da bi se v Vatikanu ponovno vzpostavilo 'ozračje preglednosti, resnice in zaupanja'.

Kdo v resnici tiči za afero 'Vatileaks'?

V italijanskih medijih se pojavljajo najrazličnejša ugibanja v zvezi z izdajanjem zaupnih papeževih dokumentov. Ta segajo vse od teorij zarote do teze o žrtvenih jagnjetih. Za 'La Stampo' naj bi tako spregovoril domnevi sodelavec v primeru, ki omenja mrežo dvajsetih sostorilcev – ta naj bi z razkrivanjem zaupnih dokumentov pomagala papežu. Mreža naj bi segala od kardinala in njegovega tajnika do zapisnikarja in laiške sodelavke, na ta način pa naj bi 'osušila močvirje, ki se je v zadnjih letih ustvarilo pri cerkvenem vrhu'. Gabriele naj bi s to mrežo imel 'popolnoma nič skupnega', trdi vir v 'La Stampi'. »Dokumentov ni ukradel. Uporabili so ga zgolj za to, da bi jih vrnil papežu«, si nekdo zelo očitno prizadeva pomagati papeževemu majordomu.

Tej trditvi nasprotuje druga, ki pravi, da so italijanski policisti v stanovanju Gabrieleja – ki živi v isti hiši kot mati pred tridesetimi leti ugrabljene vatikanske državljanke Emanuele Orlandi – domnevno našli štiri zaboje zaupnih dokumentov iz daljšega časovnega obdobja. Pri tem nekateri dokumenti, ki so se znašli tudi v knjigi italijanskega časnikarja Gianluigija Nuzzija z naslovom 'Sua Santita', niso bili namenjeni za arhiv državnega tajništva in tam niso bili zabeleženi. Odnešeni so morali biti neposredno iz papeževega stanovanja, zaradi česar so tudi posumili papeževega majordoma. Med dokumenti naj bi bil tudi dokaz nakazila Ratzingerjevega sklada Vatikanski banki IOR s podpisom papeževega tajnika Georga Gänsweina.

Medtem ko preiskovalci ugotavljajo Gabrielove motive za omenjena dejanja, pa mediji še naprej iščejo morebitne osebe v zakulisju. Položaj papeževega majordoma je v Vatikanu moč pridobiti le z ustreznimi priporočili. Iz takšne verige prijateljstev in poznanstev se kaj lahko rodijo tudi obveznosti. Dosedanja ugibanja pa niso prinesla kaj dosti uspeha, saj v Vatikanu zatrjujejo, da drugih aretacij ni bilo. Vatikanske oblasti pa zaenkrat posredujejo zgolj v primeru hude tatvine, je pojasnil p. Lombardi. Ne gre, kot se je že domnevalo, za državno izdajo, zaradi katere bi v Italiji storilcu grozilo trideset let zaporne kazni.

Nekateri mediji so izrazili domnevo, da je Gabriele eden izmed dejavnih sodelavcev v zaroti, pa naj je to počel zaradi denarja ali pa je bil v dejanje zapeljan v dobri veri, da počne nekaj koristnega. Vir v 'La Stampi' meni, da je bil denar lahko pomemben dejavnik pri njegovem početju. Isti vir tudi pojasnjuje, kar mnogi že nekaj časa domnevajo: afera ob izdajanju zaupnih dokumentov naj bi bila usmerjena proti vatikanskemu državnemu tajniku Tarcisiu Bertoneju, ki po mnenju nekaterih v Vatikanu izkazuje preveliko moč in oblast.