V Rimu so včeraj odprli razstavo o sedmerokrakem svečniku iz jeruzalemskega templja. Pod naslovom »Menora – kultura, zgodovina in mit« Vatikanski muzeji in Judovski muzej v Rimu do 23. julija prikazujejo okoli 130 predmetov, povezanih z zgodovino enega najpomembnejših simbolov judovstva, ki je danes tudi narodni simbol Izraela. Muzeja na ta način sodelujeta prvič v zgodovini.

Največji del razstave s 120 eksponati je na ogled v krilu Karla Velikega (Braccio di Carlo Magno) na Trgu sv. Petra. Med najodličnejše kose sodi kamen iz Magdale, ki so ga odkrili leta 2009 med izkopavanji starodavne sinagoge ob Genezareškem jezeru, na njem pa je reliefno upodobljen sedmerokraki svečnik. Raziskovalci kamen časovno uvrščajo v prvo stoletje, torej v čas, ko je še obstajal tempelj, postavljen po babilonskem izgnanstvu.

Drugi pomembni razstavni predmet je 1.200 let star neprecenljiv ilustriran svetopisemski rokopis iz rimske bazilike sv. Pavla zunaj obzidja, ki je javnosti prvič predstavljen na razstavi. Tretja Mojzesova knjiga, ki govori predvsem o obrednih predpisih, je opremljena s celostransko ilustracijo šotorskega svetišča, ki je Izraelce spremljalo na njihovi poti skozi puščavo.

Zgled današnjih upodobitev menore izhaja iz t.i. Drugega templja, zgrajenega leta 515 pred Kristusom. Po uničenju Jeruzalema leta 70 naj bi Rimljani svečnik, narejen iz 34 kg zlata, prenesli v Rim. Med njegove najznamenitejše upodobitve sodi relief, ki prikazuje menoro med zmagovitim pohodom Rimljanov.

Sodeč po pisnih virih je bila menora kasneje razstavljena v templju miru, postavljenem v čast zmagi Rimljanov v Judovsko-rimski vojni. Sledi za svečnikom se izgubijo po letu 455, ko so Rim zasedli in oplenili Vandali. Legenda pravi, da je menora potonila v Tiberi in da je bila kasneje zakopana pod glavni oltar lateranske bazilike.

Vatikanski del razstave v kronološkem zaporedju poleg starodavnih upodobitev menore med drugim prikazuje tudi srednjeveške ilustracije rokopisov in slike iz zgodnjega novega veka s tem motivom.

Sedmerokraki svečnik je skupni simbol judovstva in krščanstva. Upodobitve srednjeveških menor lahko najdemo v krščanskih stolnicah v Milanu, Essnu, Braunschweigu, pa vse do Talina.

Vir: Kathpress
Foto: splet