Odlok, ki ga je papež Frančišek potrdil na letošnjo cvetno nedeljo, bo po navedbah vatikanskih medijev stopil v veljavo teden dni pozneje, na velikonočno nedeljo. Posodobljeni predpisi želijo zavarovati tako duhovno celovitost evharistične daritve kot tudi zaupanje vernikov v ravnanje Cerkve z njihovimi darovi.

Na podlagi obstoječega kanonskega prava in dokumenta Mos iugiter iz leta 1991 novi predpisi poudarjajo, da lahko verniki še naprej darujejo prispevke za maše, ki se bodo obhajale po posebnih namenih, vendar mora to sveto izročilo ostati brez slehernega videza komercializacije. Odlok znova potrjuje vrednost takšnih darov kot oblike duhovne udeležbe in podpore poslanstvu Cerkve.

Prevladati mora pravičnost do vernikov in nikakor ne sme priti do simonije, torej trgovanja z duhovnimi storitvami.

Skupni mašni nameni le pod strogimi pogoji

Novi odlok pod določenimi pogoji dopušča »skupne mašne namene« - prakso, pri kateri se pri eni maši združi več mašnih namenov. To je mogoče le pod strogimi pogoji: darovalci morajo biti o tem izrecno obveščeni in podati svoje soglasje. Odlok omejuje tudi pogostost te prakse. V tej obliki se ne sme uporabljati vsak dan, »da bi se izognili posplošeni praksi in ohranili izjemen značaj evharistične daritve«.

Predpisi obenem prepovedujejo kakršno koli nadomeščanje obljubljenih maš s preprostimi omembami med bogoslužjem in takšne prakse opredeljujejo kot resnično nedopustne. Kot poudarjajo, mora prevladati pravičnost do vernikov in nikakor ne sme priti do simonije, torej trgovanja z duhovnimi storitvami. Pričakovati mašni dar ali ga celo sprejeti je torej prepovedano, če gre le za preprost spomin.

Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem.

Kazni za neupoštevanje novih predpisov

Pristojni škofje naj ne izključujejo »uporabe disciplinskih in/ali kazenskih ukrepov za izkoreninjenje tega obžalovanja vrednega pojava«, je zapisano v odloku, ki tudi poudarja, da ubogi in pomoči potrebni ne smejo biti prikrajšani za darovanje svetih maš. Pri tem se odlok sklicuje na kanonsko pravo, ki pravi: »Duhovnikom se močno priporoča, da obhajajo sveto mašo po namenu vernikov, posebej pomoči potrebnih, tudi če zanjo niso prejeli mašnega daru.« Škofje lahko presežek mašnih namenov preusmerijo na misijonska območja ali v župnije, ki jih potrebujejo. Odlok se sklicuje tudi na papeževo apostolsko spodbudo Veselje evangelija, kjer je zapisano:

»Evharistija predstavlja polnost zakramentalnega življenja. Ni plačilo za popolne, ampak velikodušno zdravilo in hrana za slabotne. Ta prepričanja imajo tudi pastoralne posledice. Poklicani smo, da jih upoštevamo s preudarnostjo in smelostjo. Pogosto se obnašamo kakor nadzorniki milosti in ne kot njeni podeljevalci. Vendar Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem.«

Dikasterij za duhovščino škofe poziva k budnosti. Mašne namene in darove je treba vedno beležiti in spremljati. Odlok tudi izrecno navaja, da je treba obveščati ne le škofov in duhovnikov, temveč tudi vernike. Sveti sedež želi z novim ukrepom obnoviti zvestobo dolgoletnemu izročilu Cerkve, zaščititi dostojanstvo evharistije ter spodbujati večjo preglednost in zaupanje med Božjim ljudstvom.