Knjiga z naslovom »Veselje« je izšla je pri Vatikanski založbi in založbi Elledici, poroča Radio Vatikan, gre pa za zbirko papeževih premišljevanj o veselju, ki jih najdemo v njegovih okrožnicah, pridigah, nagovorih in različnih sporočilih. Izbrana besedila bralcu »predvsem v tem času kričavih besed in grozljivih novic« pomagajo »razširiti srce, dvigniti pogled in si prilastiti svojo izkušnjo vernika«, piše Viganò: »Vernikovo veselje ni nekakšna naivnost ali nezmožnost videti težave, ki se pojavljajo skozi zgodovino.«

Cerkev je ljudstvo moških in žensk, ki ne živijo pod postavo, ampak živijo v veselju, da so Božji sinovi in hčere.

»Cerkev je izkušnja ljudstva, ki živi veselje,« piše Viganò in se ustavi pri svetopisemskem prizoru o gostiji v Kani, kjer je Jezus naredil prvi čudež. V središču je poroka, toda na njej manjka pomemben dejavnik: vino kot znamenje veselja: »Kristus je tisti, ki prinaša novo vino in s tem potrjuje novo, večno, končno in dokončno zavezo.« Zaveza nastane s tem prvim velikim čudežem vina, torej veselja, zato je Cerkev »ljudstvo moških in žensk, ki ne živijo pod postavo, ampak živijo v veselju, da so Božji sinovi in hčere«.

Sveti Duh pripravi človeka, da prepozna Gospoda po delitvi kruha, vendar deluje že prej, tudi ko hodimo z neznano osebo.

Knjiga je razdeljena na tri tematska področja oziroma na »tri poti k veselju«, ki so nakazane s tremi glagoli: »biti« je opredelitev veselja kot osebne in duhovne drže, »deliti« je veselje pri delu in v družbenem prijateljstvu, »pričevati« pa je veselje ob življenju na Božji način. Kot še pojasni Viganò, je branje te knjige podobno hoji, ki sta jo opravila učenca na poti v Emaus: Jezusa spoznata šele ob lomljenju kruha, že po poti pa opazita, da Jezusove besede pridejo do globine njunega srca. »Sveti Duh pripravi človeka, da prepozna Gospoda po delitvi kruha, vendar deluje že prej, tudi ko hodimo z neznano osebo,« svoj zapis sklene Viganò.