V Vatikanu so včeraj predstavili osnovne smernice zasedanja posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki je predvidena za letošnjo jesen. Dokument predvideva razpravljanje o pomanjkanju verske svobode, o naraščajočem islamskem fundamentalizmu, in o nenehnem izseljevanju kristjanov iz orientalskih dežel.

Kot je povedal generalni tajnik Škofovske sinode nadškof Nikola Eterović, se bo sinode udeležilo okrog 150 sinodalnih očetov, med njimi bodo vsi škofje z območja Bližnjega vzhoda. Delovni dokument sinode (Instrumentum laboris) bo papež Benedikt XVI. izročil predstavnikom Vzhodnih katoliških Cerkva junija letos med svojim apostolskim potovanjem na Ciper.

Škofje bodo na posebni škofovski sinodi za Bližnji vzhod v Vatikanu zasedali od 10. do 24. oktobra letos. Geslo sinode je 'Katoliška Cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje', s poudarkom na besedah iz Apostolskih del »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša« (Apd 4, 32).

Dokument s smernicami za približujočo se škofovsko sinodo med drugim izpostavlja težke razmere tamkajšnje Cerkve, politične konflikte in versko svobodo, poudarja pomen vzgoje in izobraževanja kristjanov, vlogo dialoga, nujno ločitev med verskim in političnim področjem. V ospredje je postavljena naloga kristjanov na Bližnjem vzhodu, da namreč s svojo prijateljsko držo do judov in muslimanov, Izraelcev in Palestincev, zrušijo zid strahu, nezaupanja in sovraštva.

Pri tem je izpostavljena poklicanost kristjanov v družbi in za družbo, in sicer v duhu vere, ki je vpeta v družbeno življenje, bistvenega pomena pa je njihovo sodelovanje z Bogom. Kristjan je vedno postavljen pred izziv, da med težavami ohrani upanje, tisto upanje, ki je bilo rojeno v Sveti deželi in ki že 2000 let ljubi vse narode in vse osebe v težavah. Upanje pa pomeni, lastno zaupanje položiti v Boga, sodelovati z Bogo in biti božji sodelavec.

Odgovornost za stisko kristjanov na Bližnjem vzhodu v dokumentu med drugim pripisujejo sporom na omenjenem območju. Vojna v Iraku je v deželi 'zanetila moči zla', njene žrtve pa so kot najšibkejša skupina v iraški družbi predvsem kristjani.

Glede položaja v Sveti deželi v dokumentu obsojajo izraelsko zasedbo palestinskih območij, ki omejuje tako svobodo gibanja kot tudi gospodarsko in versko življenje tamkajšnjih ljudi. Da fundamentalistične krščanske skupine zasedbo upravičujejo s svetopisemskimi navedbami, še otežuje položaj arabskih kristjanov.