Po oceni Vatikana sta za mir v Siriji najpotrebnejša takojšnje prenehanje nasilja in dialog o legitimnih pričakovanjih sirskega ljudstva. Poleg tega naj bi ohranili celovitost dežele in se skušali izogniti delitvi po etničnih in verskih mejah, je minuli konec tedna na konferenci o zadnjih dogajanjih v severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu v Carigradu poudaril tajnik vatikanskega sveta za medverski dialog, p. Miguel Angel Ayuso Guixot. Poleg tega bi morala Sirija kot članica družine narodov upoštevati legitimna pričakovanja mednarodne skupnosti. Nasprotno bi si morala mednarodna skupnost resno prizadevati za mir v Siriji in na celotnem območju.

Vatikan si prizadeva, da bi upošteval delno nasprotujoče si glasove s katoliške strani v konfliktnih položajih, obenem pa skuša poiskati izhod iz spirale nasilja ter najti diplomatsko ravnovesje, je pojasnil p. Ayuso. Zaskrbljenosti bližnjevzhodnega patriarhata ne gre prezreti, saj se bojijo enakega položaja, kakršnemu so izpostavljeni kristjani v Iraku. Nekateri duhovniki, kot denimo jezuit Paolo Dall'Oglio, pa se po umiku iz Sirije javno postavljajo na stran upornikov.

Cerkev bi se morala v sporu postaviti nad strankarsko politiko – ne iz strahopetnosti, pač pa iz ‘poguma za gradnjo mostov med različnimi skupnostmi’, meni p. Ayuso. Tajnik vatikanskega sveta za medverski dialog je obenem poudaril legitimnost vlade v Damasku ter izrazil zahtevo, da naj ta upošteva upravičena pričakovanja sirskega ljudstva ter naj jih ne odpravi kot zgolj ‘zunanji vpliv’.

V deželah arabske pomladi bi morali po mnenju drugega moža vatikanskega sveta za medverski dialog spodbujati ‘kulturo demokracije’. To pa potrebuje čas in potrpežljivost. Nastati morajo demokratične vlade, ki bodo upoštevale človekove pravice in spodbujale versko svobodo. Iz Maroka, Tunizije in Egipta je po zmagi islamskih strank moč slišati pragmatične in zmerne komentarje. Tudi zmerni islamski voditelji namreč dvomijo v sistem zahodne demokracije, saj se jim zdi preveč ‘ateističen’.

Pri tem Vatikan podpira stališče ugledne kairske univerze Al-Azhar, ki si prizadeva za demokracijo, človekove pravice in svobodo veroizpovedi ‘v okviru islamskega izročila’.