Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu v avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinala Angela Amata, in ga pooblastil za objavo dekretov o čudežu, o primeru mučeništva in desetih primerih junaških kreposti.

Sveti oče je čudež priznal ustanoviteljici Kongregacije usmiljenih sester Žalostne Matere Božje, Giovannini Franchi, ki je v 19. stoletju živela in delovala v Italiji. Svoje življenje je posvetila negi bolnikov na domu, njene sestre pa so skrbele predvsem za bolnike s težkimi boleznimi in umirajoče, saj so ti najbolj osamljeni in najbliže srečanju z Bogom. Giovannina Franchi je sestre spodbujala, naj bodo pogumne in ponižne, potrpežljive in vljudne, ljubiteljice tišine in napora, vedno pripravljene pomagati.

Mučeništvo je tokrat z dekretom priznano italijanskemu misijonarju Mariu Vergari in burmanskemu laiku in katehetu Izidorju Ngei Ko Latu. Oba sta bila iz sovraštva do vere umorjena leta 1950 v času državljanske vojne v Burmi, ki je izbruhnila po zaključku britanske kolonizacije.

Poleg omenjenih svetniških kandidatov je papež Frančišek priznal še deset primerov junaških kreposti, in sicer francoskemu duhovniku Mavriciju Mariji Mateju Garrigouju, ustanovitelju Inštituta Naše Gospe sočutja, ki je živel na prelomu 18. in 19. stoletja, duhovniku in avguštinskemu redovniku Vincentu Fuhlu z Bavarske, ki je v prvi polovici 20. stoletja umrl v Boliviji, bosonogemu karmeličanu z Madžarske, Boldizsárju Martonu, ki je živel med leti 1887 in 1966, duhovniku in trapistu Romanu Bottegalu iz Italije, ki je leta 1978 umrl v Libanonu, kanadski redovnici Rosaliji Cadron-Jetté, ustanoviteljici Inštituta sester usmiljenja, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja, Mariji Rosi Teresi Gay Tibau, ustanoviteljici Inštituta sester svetega Jožefa, ki je v 19. stoletju živela v Španiji, italijanski redovnici Mariji Olivi Bonaldo, ki je živela v 20. stoletju in je ustanovila Inštitut hčera Cerkve, redovnici Orsoli Mezzini, prav tako Italijanki, ki je živela in delovala v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja, še eni italijanski redovnici Orsoli Mariji Rivata, ki je živela v 20. stoletju, kot zadnjemu pa je papež Frančišek junaške kreposti potrdil Raffaeleju Corderi Molini, laiku iz Portorika, ki je deloval v 19. stoletju.

Na fotografiji: Giovannina Franchi (foto: splet)

Vir: Kathpress / Radio Vatikan