Predporodna diagnostika, ki odloča o življenju ali smrti nerojenega otroka, »ni združljiva s konvencijo o otrokovih pravicah«, je v nagovoru na zasedanju Generalne skupščine, namenjene pospeševanju in varovanju otrokovih pravic, v New Yorku pojasnil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih, nadškof Francis Chullikatt. Nerojeni otroci ne pripadajo »podkategoriji človeških bitij« in vsak otrok ima predvsem pravico do tega, »da se sploh rodi«, je dejal papežev odposlanec.

Pravica do življenja, je poudaril nadškof Chullikatt, bi morala biti slehernemu človeku zagotovljena kot temeljna pravica, brez razlike glede na spol, invalidnost ali evgenične politične odločitve. Predporodna diagnostika z namenom selekcije zato vsekakor ni sprejemljiva.





Države članice Organizacije Združenih narodov so po besedah apostolskega nuncija »dolžne zaščititi, spodbujati in krepiti družino«. Družina je namreč tista, »ne pa država«, ki otroku nudi dom, ga hrani in vzgaja v blagor prihodnjih rodov družbe. Zagovarjanje otrokovih pravic zato zahteva varovanje družine, in šele ob zadostni podpori staršem pri vzgoji otrok bodo vsakemu otroku dane možnosti, ki mu bodo zagotavljale fizični, duševni, moralni, duhovni in družbeni razvoj na zdrav in normalen način, v svobodi in dostojanstvu.

Nadškof Chullikatt je v svoji kritiki izhajal iz poročila generalnega tajnika ZN o položaju Konvencije o otrokovih pravicah, ki opozarja na smrtnost otrok in jo povezuje z otrokovo pravico do življenja, preživetja in razvoja. Med ključnimi dejavniki, ki prispevajo k dosegu tega cilja, je navedeno tudi zdravje matere, konvencija pa pri tem poudarja otrokovo pravico do zdravstvene oskrbe pred rojstvom in po rojstvu. Po besedah vatikanskega predstavnika ima ta oskrba seveda smisel le, če je nerojenemu otroku dodeljena pravica do rojstva in preživetja.


Vir: Kathpress / RV
Foto: arhiv Družine / T. S. / splet