V dokumentu, objavljenem v začetku tedna, Vatikan svari pred prenašanjem človeške odgovornosti na umetno inteligenco. Poleg velikega potenciala za človeški napredek in blaginjo umetna inteligenca, tako kot vsako orodje, ki ga je razvil človek, skriva tudi precejšnja tveganja in priložnosti za zlorabo. V vojni, recimo, mora biti odločitev o pobijanju ljudi vedno v rokah človeka in ne stroja, po navedbah avstrijskega Kathpressa pišejo v Vatikanu.

In kot spominjajo pri francoskem La Croix International, za opis kompleksnih tehničnih sistemov, ki poskušajo ustvariti utvaro razmišljanja (in pri tem navajajo ChatGPT), izraz »inteligenca« v resnici ni primeren. Tako je že pred letom dni ob svetovnem dnevu komunikacij odločil papež Frančišek, ki je v medijski poslanici zapisal, da je uporaba tega izraza »zavajajoča«.

Cerkev pozdravlja napredek v znanosti in tehnologiji ter ga vidi kot »sodelovanje z Bogom pri izpopolnjevanju stvarstva«. To velja tudi za umetno inteligenco, ki bi »na nekaterih področjih lahko celo presegla človeške sposobnosti«. Toda...

Umetna inteligenca le »bled odsev človečnosti«

Novi vatikanski dokument z naslovom »Antiqua et nova« (S staro in novo modrostjo) sta skupaj pripravila Dikasterij za nauk vere pod vodstvom kardinala Víctorja Fernándeza ter Dikasterij za kulturo in izobraževanje pod vodstvom kardinala Joséja Tolentina Calaça de Mendonça. Namenjen je posameznim uporabnikom umetne inteligence ter družinam, podjetjem, ustanovam, vladam in mednarodnim organizacijam, na vseh ravneh pa je cilj zapisanega uporaba umetne inteligence v skupno dobro. Besedilo obsega 117 odstavkov in je doslej najobsežnejši vatikanski dokument na to temo.

Vatikan v njem izrecno poudarja, da Cerkev pozdravlja napredek v znanosti in tehnologiji ter ga vidi kot »sodelovanje z Bogom pri izpopolnjevanju stvarstva«. To velja tudi za umetno inteligenco, ki bi »na nekaterih področjih lahko celo presegla človeške sposobnosti«. »Analitična moč« umetne inteligence ter njena »neverjetna hitrost in učinkovitost« vsekakor nista zanemarljivi, piše La Croix International, toda po zgledu papeža Frančiška in sv. Janeza Pavla II., ki sta govorila o računalništvu v prejšnjem stoletju, dokument raje poudarja »človeško iznajdljivost« v ozadju takšnih tehnoloških preskokov in trdi, da je umetna inteligenca ne glede na to, kako zmogljiva je, le »bled odsev človečnosti«.

Preberite tudi: Evropski poziv k odgovornosti: izjava Komisije za etiko pri ComECE o umetni inteligenci

»Precejšnje etične težave«

V Vatikanu obenem poudarjajo: »Ker umetna inteligenca (…) samostojno sprejema določene odločitve, se prilagaja novim razmeram in ponuja rešitve, ki jih njeni programerji niso predvideli, se pojavljajo precejšnje težave glede etične odgovornosti in varnosti, ki zadevajo celotno družbo.«

Vpliv umetne inteligence je mogoče čutiti na številnih področjih, vključno z izobraževanjem, delom, umetnostjo, zdravjem, pravom, vojno in mednarodnimi odnosi. Ker umetna inteligenca hitro napreduje, je »ključno, da pretehtamo njene antropološke in etične posledice«.

Za opis kompleksnih tehničnih sistemov, ki poskušajo ustvariti utvaro razmišljanja (in pri tem navajajo ChatGPT), izraz »inteligenca« v resnici ni primeren. FOTO: Unsplash/arhiv Družine

V skladu s papežem

Papež Frančišek je v zadnjih mesecih večkrat spregovoril o priložnostih in tveganjih umetne inteligence. Zakonodajalce je pozval, naj sprejmejo ukrepe za etično omejevanje novih tehnoloških možnosti. V vojni, recimo, mora biti odločitev o pobijanju ljudi vedno v rokah človeka in ne stroja, in to načelo je poudarjeno tudi v novem vatikanskem dokumentu.

V svoji temeljni kategorizaciji Vatikan pojasnjuje, da je umetna inteligenca sicer sposobna učenja, vendar ji manjka eksistencialna razsežnost telesne izkušnje in osebnega razvoja. Za razliko od človeka ji manjka sposobnost, da bi vstopala v odnose ter prepoznavala resnico in dobroto. Temelj celotnega besedila je pravzaprav dinamika primerjanja in razlikovanja - med tem, kar je človeško, in tem, kar ni.

Kdor človeško inteligenco preveč enači z zmožnostmi umetne inteligence, tvega, da bo razvil zgolj funkcionalni pogled. V tem primeru bi človeka presojali le po tem, kaj lahko doseže. Dostojanstvo ljudi pa temelji na dejstvu, da so bili ustvarjeni po Božji podobi: to dostojanstvo velja tudi za nerojene otroke ter za ostarele in vse, ki trpijo.

Oseba, ki uporablja umetno inteligenco za sprejemanje odločitev, ostaja končno odgovorna na vseh stopnjah procesa odločanja.

Razlog za skrb ne zgolj za Cerkev

Besedilo navaja, da Cerkev pozdravlja tehnološki napredek, obenem pa nasprotuje tistim uporabam, ki ogrožajo nedotakljivost človeškega življenja in človekovega dostojanstva. Zaskrbljenost zaradi etično spornih posledic tehnološkega napredka si Cerkev deli z mnogimi znanstveniki.

V dokumentu je poudarjeno načelo človekove odgovornosti. Oseba, ki uporablja umetno inteligenco za sprejemanje odločitev, ostaja končno odgovorna na vseh stopnjah procesa odločanja. Zaradi izjemne učne sposobnosti umetne inteligence je treba zagotoviti, da bo vedno služila ljudem in skupnemu dobremu.

Umetne inteligence se ne sme uporabljati za povečevanje nepravičnosti in diskriminacije. Dejstvo, da umetno inteligenco trenutno obvladuje in nadzira majhno število podjetij, je razlog za veliko zaskrbljenost, še posebej zato, ker umetna inteligenca omogoča manipulacijo z vestjo in vplivanje na demokratične procese.

V dokumentu je tudi navedeno, da umetna inteligenca predstavlja veliko tveganje za razvoj otrok. Če se ne bodo več učili od ljudi, temveč od strojev, bodo prikrajšani za medčloveške odnose in empatijo.

Celotno besedilo dokumenta »Antiqua et nova« o odnosu med umetno in človeško inteligenco je na voljo na vatikanski spletni strani, in sicer v italijanskem, španskem, angleškem in nemškem jeziku.