Vatikan je znova povabil k okrepljeni pomoči kristjanom v Sveti deželi, poroča avstrijski Kathpress. Ti so zaradi ukrepov med epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno prizadeti, saj so v preteklem letu zaradi prepovedi turističnih potovanj in romanj izgubili znaten delež svojih siceršnjih prihodkov. Tradicionalna nabirka je bila zaradi epidemije lansko leto občutno manj obilna kot običajno, je razmere v deželi Jezusovega rojstva predstavil prefekt vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri. Tudi tokrat bomo darove za Sveto deželo zbirali na veliki petek, ki ga letos obhajamo 2. aprila. Lani je bila nabirka za Sveto deželo prestavljena na mesec september.

Zbiranje darov za kristjane na Bližnjem vzhodu naj bi bila priložnost, »da ne odvrnemo pogleda«, da »ne spregledamo stiske in težav svojih krščanskih bratov in sester,« je pozval kardinal Sandri. Brez te solidarnosti bi se moralo z Bližnjega vzhoda umakniti še več kristjanov. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila Kongregacija za vzhodne Cerkve, je bilo leta 2019 z nabirkami zbranih okoli šest milijonov evrov sredstev.

V lanskem letu na voljo okoli osem milijonov evrov pomoči

Skupaj s prihranki kustodije Svete dežele iz prejšnjih nabirk v višini 2,1 milijona evrov so imeli pristojni na razpolago dobrih osem milijonov evrov, od tega so okoli dva milijona namenili izobrazbi posvečenih oseb in duhovnikov. Z okoli 2,5 milijoni evrov so podprli šole Latinskega patriarhata v Jeruzalemu in univerzo v Betlehemu. Dva milijona evrov sta bila namenjena kot enkratna pomoč Cerkvam v različnih državah; nekaj manj kot pol milijona evrov je bilo izplačano kot nujna pomoč v koronaepidemiji.

Nabirka, ki jo prirejajo v vesoljni Katoliški cerkvi, je namenjena pomoči kristjanom med Turčijo in Eritrejo, Izraelom in Irakom. Okoli dve tretjini darov razdeli Kustodija frančiškanov v Sveti deželi, tretjino pa vatikanska Kongregacija za vzhodne Cerkve.