Kako z zagovornikom istospolnih partnerskih zvez razpravljati o dostojanstvu zakona? Ali z zaročenim parom o neustreznosti umetnega oplojevanja? Kako najstniku razložiti, da obstajajo brezpogojna moralna določila?

Vsa ta in podobna vprašanja so navdihnila Vatikansko študijsko središče, projekt, ki so ga zasnovali na kolegiju Thomasa Morea v ameriški zvezni državi New Hampshire. Študijsko središče se 'prav posebej ukvarja s širjenjem cerkvenega nauka širokim množicam s pomočjo najrazličnejših medijskih forumov'. In da to lahko počne, njegovi člani prirejajo nize predavanj z naslovom 'Vatikanski forum', namenjene vsem, ki si želijo izvedeti več o Cerkvi, od mednarodno priznanih novinarjev do rimskih semeniščnikov.

Prvi forum v letošnjem akademskem letu so priredili 27. oktobra v Rimu. Izbrani predavatelj, ustanovitelj in urednik revije ‘Inside the Vatican’ (Znotraj Vatikana), Robert Moynihan, je pripravil predavanje na temo ‘Razkrivanje vatikanskih skrivnosti’.

Čeprav je Vatikan dosti več kot le skupek stavb, Moynihan trdi, da že njegova umetnost in arhitektura predstavljata nekaj presežnega: ‘naše težnje in upe, ki jih gojimo do vsega svetega in Božjega, in spomin na Jezusovo življenje’. Strukture našo pozornost pritegujejo ‘navzgor…v gibanju človekovega uma proti višjim ciljem’, je Moynihan slikovito opisal vatikansko arhitekturo in pokazal na Egipčanski obelisk na sredi Trga sv. Petra, na baziliko sv. Petra, navdihnjeno z rimsko in grško umetnostjo, na Berninijeve stebre in Michelangelovo kupolo. Poleg tega, da vsa ta arhitektura kar vabi človeškega duha, da se povzdigne v nebeške višave, je to obenem ‘največji dosežek umetnosti in arhitekture na enem mestu’, je še dodal Moynihan.

Sredi vsega tega arhitektonskega blišča biva papež. Žal zahtevne naloge, ki jih od papeža zahteva njegova služba, daleč presegajo privilegij bivanja sredi Vatikana. Papež se nikoli ne more upokojiti, je spomnil Moynihan, in njegova oblast ni absolutna. Njegova dejanja so omejena zaradi obvezujočega spoštovanja tradicije, kljub temu pa mora na pravi način v svoje delo vključiti ‘razvoj in modernizacijo’. Papeževo temeljno opravilo, trdijo strokovnjaki, je braniti dediščino vere, ki mu je bila zaupana, in to dediščino razlagati preko svojih pridig. Pri tem delu mu pomaga devet kongregacij in ‘dodatno prgišče različnih svetov’, je pojasnil Moynihan. Kongregacije, je povedal, papežu pomagajo opravljati njegovo delo na področju liturgije, cerkvenega nauka, škofov in misijonarskega dela. Sveti, ki so bili ustanovljeni po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, so bolj pastoralne narave in se osredotočajo na teme, kot je dialog, pravičnost in mir, in kultura.

Z obilico kongregacij in svetov je Vatikan, pojasnjuje Moynihan, ‘večji od Vatikana samega’, saj urade posameznih kongregacij in svetov najdemo tudi na rimskih naslovih, na Via Conciliazione, pri Španskih stopnicah, pa na trgu Campo dei Fiori.

Srce vatikanske skrivnosti pa je v njeni dvojnosti, ki jo je Moynihan označil kot ‘dvojno spiralo’. Z verskimi in s posvetnimi službami – Vatikan je navsezadnje samostojna država – neizogibno prihaja do zmedenosti, vendar prav ta dvojnost Vatikanu daje bogastvo, ki mu ni primerjave. ‘Rim je mesto, ki ima dvakrat večje število veleposlanikov kot katero koli drugo, saj prihajajo v Italijo kot predstavniki svojih držav, običajno pa pride tudi drugi veleposlanik, ki to državo predstavlja v Vatikanu, v Vatikanski mestni državi,’ pojasnjuje Moynihan. ‘Le prisluhniti je potrebno n človek si kmalu lahko izriše podobo o tem, kaj se dogaja v Braziliji, na Kitajskem, v Združenih državah Amerike, ali pa v Nemčiji…’.

Poleg tega, da tu najdemo obilje mednarodnih podatkov, pa je Rim tudi središče filozofske, teološke, politične in gospodarske misli, kot rezultat številnih papeških univerz, ki so bile tu ustanovljene zaradi prisotnosti Vatikana in Svetega sedeža.

V poskusu, da bi pojasnil delovanje znotraj Vatikana, je Moynihan navzoče opozoril, kako je včasih težko razložiti ljudem, ‘da zaposlene v Vatikanu žene nekaj, kar je nad običajnimi človekovimi težnjami, temeljna motivacija za delo je resnica in oznanjevanje višje stvarnosti’. Vendar, zatrjuje Moynihan, je vredno potruditi se, da bi Vatikan razumeli, saj s tem po njegovih besedah ‘pridemo v bistvo stvari, naposled najdemo razloge, zakaj sploh Cerkev obstaja, zakaj obstaja Vatikan, ki je Jezus Kristus’.