Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vatikan zaprosil Pakistan za pomilostitev obsojene kristjanke

Za vas piše:
M. M. Š. / Kathpress
Objava: 11. 02. 2013 / 07:14
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Nalaganje

Vatikan zaprosil Pakistan za pomilostitev obsojene kristjanke

Asio Bibi, mater petih otrok, je pakistansko sodišče leta 2010 obsodilo na smrt zaradi 'bogoskrunstva'.

Vatikan je Pakistan zaprosil za pomilostitev zaradi bogoskrunstva na smrt obsojene kristjanke Asie Bibi. »Prosim Vas, da o njej razmišljate kot o sestri, hčeri Abrahama, našega skupnega očeta v veri«, je zapisano v prošnji namestnika dekana kardinalskega kolegija, kardinala Rogerja Etchegaraya, pakistanskemu predsedniku Asifu Aliju Zardariju. Pomilostitev za Bibijevo bi bila izjemnega pomena za krščansko-muslimanski dialog in spravo med obema religijama, je poudaril kardinal v svojem zapisu, ki ga je milanski katoliški časnik 'L'Avvenire' minuli teden objavil na naslovnici.

Kardinal si zastavlja vprašanje, kako bi lahko kristjani in muslimani med seboj živeli v bratskem sožitju, vse odkar ga je papež Janez Pavel II. leta 1986 pooblastil za pripravo medverskih molitvenih srečanj v Assisiju. Kot dve največji svetovni veroizpovedi si krščanstvo in islam ne moreta privoščiti, da drug drugega še naprej namerno spregledujeta ali pa da se med seboj celo spopadata, je prepričan devetdesetletni Etchegaray.

Asio Bibi, mater petih otrok, je pakistansko sodišče leta 2010 obsodilo na smrt z obešenjem na podlagi zakona o bogoskrunstvu, ker naj bi med nekim sporom žalila preroka Mohameda. Številni mednarodni pozivi za pomilostitev so bili doslej neuspešni. Tudi papež Benedikt XVI. si je neuspešno prizadeval za izpustitev Bibijeve.

Pakistanski sporni zakon o bogoskrunstvu je dobesedno zasidran v kazenskem zakoniku te južnoazijske države. V teoriji sicer prepoveduje žalitev sleherne veroizpovedi, v praksi pa se uporablja predvsem pri – pogosto zgolj domnevnih – žalitvah islama. Najhujše kazni so zagrožene ob skrunitvi Korana (dosmrtna ječa) in imena preroka Mohameda (smrtna kazen).

V Pakistanu sicer smrtne kazni zaradi bogoskrunstva še niso izvršili, več obtožencev pa je bilo po izpustitvi deležnih hudega linčanja. Islamisti se na vse pretege branijo sprememb omenjenega zakona, saj so prepričani, da prihaja od Boga. V zdajšnji obliki ga je leta 1986 uvedel vojaški diktator Mohamed Zia ul-Haq. Verske manjšine in liberalni muslimani zahtevajo boljšo zaščito pred zlorabo zakona, saj so obtožbe precej pogoste kot maščevanje ali pa iz materialnih razlogov. Manjšine, kot so denimo kristjani, so nesorazmerno pogosto obtoženi.

Leta 2011 so v Pakistanu umorili ministra za manjšine – edinega kristjana v tamkajšnji vladi – in upravitelja province Pundžab. Oba sta izrazila kritiko zakona o bogoskrunstvu, ki ga Pakistanci pogosto zlorabljajo, da očrnijo svoje osebne nasprotnike.

Foto: splet

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh