Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vatikan znova poziva k okoljskemu spreobrnjenju

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 19. 06. 2020 / 10:28
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2020 / 11:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vatikan znova poziva k okoljskemu spreobrnjenju

Vatikan znova poziva k okoljskemu spreobrnjenju

Ob peti obletnici okoljske okrožnice nov vatikanski dokument o okoljevarstvu.

Foto: Vatican Media

Pet let po izidu okoljske in družbene okrožnice Hvaljen, moj Gospod papeža Frančiška je Vatikan svetovno skupnost znova pozval k dejavnemu ukrepanju. Kot poroča Radio Vatikan, so v Vatikanu včeraj predstavili skupen dokument, pri pripravi katerega so sodelovali različni vatikanski dikasteriji, nekatere škofovske konference in katoliške organizacije, nakazal pa naj bi poti k »okoljskemu spreobrnjenju«. Čeprav je dokument nastal pred začetkom epidemije koronavirusa, je zelo aktualen tudi v okviru sedanjih razmer, ki jih povzroča širjenje okužb z novim virusom.

Kot je na včerajšnji predstavitvi dokumenta z naslovom »Pot za skrb za skupen dom«, ki obsega 227 strani, dejal nadškof Paul Gallagher, »ne gre za kopijo papeževega pisanja«. Besedilo vsebuje praktične primere, kako lahko papeževe predloge in spodbude udejanjamo v vsakdanjem življenju.

Poziv k okoljskemu spreobrnjenju

Besedilo takoj na začetku poudarja potrebo po okoljskem spreobrnjenju, preoblikovanju miselnosti, ki vodi v skrb za življenje in stvarstvo, k dialogu z drugim in k zavedanju, da so svetovni problemi med seboj močno povezani. Predlaga ovrednotenje pobud, kot je »Čas za stvarstvo«, pa tudi meniških izročil, pri katerih odkrivamo kontemplacijo, molitev, delo in služenje. Pomembna je celostna vzgoja, da bi lahko vlagali v poznavanje vezi med osebnim, družbenim in okoljskim ravnovesjem. Dokument izpostavlja središčnost življenja in človeške osebe, kajti »ni mogoče braniti narave, če ne branimo vsakega človeškega bitja«. Med novimi generacijami naj se razvija pojem »greh proti človeškemu življenju«, da bi se tudi na ta način proti »kulturi odmetavanja« borili s »kulturo skrbi«. Velik poudarek je namenjen družini kot »protagonistu celostnega okoljevarstva«. Osnovana na temeljnih načelih »občestva in rodovitnosti« družina lahko postane »prednostni vzgojni prostor, kjer se uči spoštovati človeška bitja in stvarstvo«. Države so torej pozvane k podpiranju politik, ki vlagajo v družino.

Vzgoja in izobraževanje bistvena

Istočasno so tudi šole povabljene, naj v središče postavijo razvijanje sposobnosti razločevanja, kritične misli in odgovornega delovanja. Pri tem sta v ospredju predvsem dva napotka: olajšati povezavo dom-šola-župnija ter začeti projekte formacije za »okoljsko državljanstvo«, torej med mladimi pospeševati »nov model odnosov«, ki presega individualizem in daje prednost solidarnosti, odgovornosti in skrbi. Enako velja tudi za univerze: njihovo trojno poslanstvo poučevanja, raziskovanja in služenja družbi se mora vrteti okoli nosilne osi, kar je celostno okoljevarstvo, pri tem pa študente spodbujati, da si bodo pri svojem poklicu prizadevali za »pozitivne okoljske spremembe«. Dokument izpostavlja pomen »študija teologije stvarstva, v odnosu človeka s svetom«, zavedajoč se dejstva, da skrb za stvarstvo zahteva »stalno izobraževanje«, pravi »izobraževalni sporazum« med vsemi vpletenimi.

»Prizadevanje za skrb za skupen dom je del krščanskega življenja« in torej ne gre za neko drugotno možnost. Skrb za skupen dom je »izvrstno okolje« za dialog in sodelovanje, tako ekumensko kot medversko. Verstva lahko namreč s svojo modrostjo spodbujajo življenjski slog, ki je »kontemplativen in zmeren« in vodi v »zaustavitev uničevanja planeta«.

Okoljevarstvo medijev

Prvi del dokumenta se sklene s poglavjem o komunikaciji in njeni »pomembni analogiji« s skrbjo za skupen dom. Oboje namreč temelji na »občestvu, odnosu in povezanosti«. V zvezi z »okoljevarstvom medijev« so sredstva obveščanja poklicana, da pokažejo na povezave med »človeško usodo in naravnim okoljem« ter na ta način državljane spodbujajo k odgovornosti ter se zoperstavljajo »lažnim novicam«.

Na začetku drugega dela dokumenta je tema o prehranjevanju in papeževe besede: »Če hrano mečemo stran, je enako, kot bi jo kradli revnim.« Odmetavanje hrane je opredeljeno kot nepravično dejanje. V ospredju je poziv k pospeševanju »spremenjenega in trajnostnega« kmetijstva, ki ščiti male proizvajalce in naravne vire. Prav tako je nujna vzgoja za zdravo prehranjevanje, tako v smislu kakovosti kot količine. Poziva se tudi k nasprotovanju velikim kmetijsko-industrijskim projektom, ki povzročajo onesnaževanje. Zaščita biotske raznovrstnosti je bistvena. Enak poziv najdemo tudi v poglavju o vodi, dostop do katere je »temeljna človekova pravica«. Tudi v tem primeru se je pomembno izogibati odpadkom in odpraviti utilitaristična merila, ki vodijo v privatizacijo vode kot naravne dobrine.

Krožno gospodarstvo

V središču celostnega okoljevarstva so tudi morja in oceani, ki so »modra pljuča planeta«. Z njimi moramo ravnati na osnovi skupnega dobrega za celotno človeško družino in z vidika subsidiarnosti. Dokument izpostavlja »krožno gospodarstvo«, ki ni usmerjeno v pretirano izkoriščanje produktivnih virov, ampak v njihovo dolgoročno vzdrževanje, tako da bodo lahko znova uporabljeni. Treba je preseči sam pojem »odpadka«, kajti vse ima neko vrednost. A to bo mogoče samo na podlagi sodelovanja med tehnološko inovacijo, vlaganjem v trajnostno infrastrukturo in rastjo produktivnosti virov. Prav tako se govori o zasebnem sektorju, ki mora delovati pregledno v verigi oskrbovanja z živili. Zaželena je reforma subvencioniranja fosilnih goriv in obdavčenje izpustov CO2. Kar se tiče področja dela, besedilo govori o pospeševanju trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja, da bi na ta način izkoreninili revščino. Izražena je zahteva po ovrednotenju družbeno-poklicnega usposabljanja v korist oseb, ki so družbeno izključene. Poudarja se pomen dostojnega dela, pravične plače, boja proti otroškemu delu in sivemu gospodarstvu. Poudarek je na vključujočem gospodarstvu, spodbujanju družinskih vrednot in materinstva. Prav tako se poziva k preprečevanju in izkoreninjenju »novih oblik suženjstva«, kot je trgovina z ljudmi.

Finančni sistem

Tudi svet financ mora opraviti svoj del, pri tem pa se usmeriti na »primat skupnega dobrega« ter se zavzemati za konec revščine. »Sama epidemija koronavirusa kaže, kako je treba postaviti pod vprašaj sistem, ki zmanjšuje splošno blaginjo ali ki omogoča velike špekulacije tudi pri hudih nesrečah, ki se zgrinjajo na najrevnejše,« piše v dokumentu. Zapreti davčne oaze, kaznovati finančne ustanove, ki so vpletene v nezakonite dejavnosti, zapolniti razliko med tem, kdo ima dostop do kredita in kdo ne – je le nekaj predlogov, ki so nakazani skupaj s spodbudo k pospeševanju »upravljanja z dobrinami Cerkve, ki temelji na preglednosti, doslednosti in pogumu« ter upošteva celostni in trajnostni vidik.

Primat civilne družbe

Na področju ustanov dokument izpostavlja »primat civilne družbe«. Ravno njej morajo služiti politika, vlade in uprava. Dokument poziva h globalizaciji »temeljne, socialne in udeležbene demokracije«, k dolgoročni viziji, ki sloni na pravičnosti in morali, ter k boju proti korupciji. Pomembno je, da podpiramo dostop do pravičnosti za vse, tudi za revne, izključene in potisnjene na rob, preudarno premisliti zaporniški sistem in vlagati v rehabilitacijo obsojenih, predvsem mladih. Besedilo se zaustavi tudi pri zdravju, ki je opredeljeno kot »vprašanje nepristranskosti in družbene pravičnosti«, pri čemer je poudarjen pomen pravice do zdravstvene oskrbe. »Sočasno z razpadanjem okoljskih mrež razpadajo tudi socialne mreže in v obeh primerih posledice plačujejo najrevnejši.« Predlagana je opredelitev nevarnosti, ki so povezane z »naglim širjenjem virusnih in bakterijskih epidemij« ter vlaganje v paliativno oskrbo.

Novi razvojni model

Ob koncu se dokument dotakne še podnebnega vprašanja, ki ima velik okoljski, etični, politični in družbeni pomen, na koncu pa znova opozori na najrevnejše osebe. Na prvem mestu je torej potreben »nov razvojni model«, ki bo povezal boj proti podnebnim spremembam in boj proti revščini, v skladu z družbenim naukom Cerkve. Zavedajoč se, da sami ne moremo delovati, je v ospredje postavljeno skupno prizadevanje za trajnostni razvoj z »nizko vsebnostjo ogljika«, s čimer bi zmanjšali izpust toplogrednih plinov. Med konkretnimi predlogi je na tem mestu izpostavljeno pogozdovanje območij, kot je Amazonija.

Zadnje poglavje je posvečeno vatikanski mestni državi. Nakazana so štiri operativna področja, kjer naj bi izvajali smernice iz okrožnice Hvaljen, moj Gospod: zaščita okolja, zaščita vodnih virov, skrb za zelene površine in poraba energetskih virov.

Kupi v trgovini

Prenovitev
Duhovna rast
21,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh