Vatikanska banka IOR je v preteklem letu zabeležila precejšen dobiček. Kot je razvidno iz letnega poročila 2014, je neto dobiček znašal 69,3 milijone evrov. Leta 2013 je zaradi stroškovno intenzivnih reformnih ukrepov v banki dobiček v višini 86,6 milijonov evrov upadel na 2,9 milijonov. Lanskoletni porast v inštitutu pripisujejo dobremu trgovanju z vrednostnimi papirji in znižanju obratovalnih stroškov. Od tokratnega dobička bo banka 55 milijonov evrov odvedla Svetemu sedežu, 14,3 milijone pa shranila med rezerve.

Od maja 2013 do konca leta 2014 je IOR sodeč po poročilu zaprl skupno 4.614 računov. Ob objavi zadnjega letnega poročila v začetku lanskega julija je bilo zaprtih računov 3.355. Okoli 2.600 so jih zaprli zaradi pomankljivega računskega prometa, 554 računov laikov pa ni sodilo v strukturo strank IOR. Pri 274 računih je postopek zapiranja še v teku; 1.460 računov se je zaključilo iz naravnih razlogov. Skupno število računov je po bilanci sodeč rahlo padlo, s 15.495 na 15.181. Na njih je ležalo 6 milijard evrov (leta 2013: 5,9 milijard). Lastni kapital banke je konec lanskega leta znašal skupno 695 milijonov evrov (leta 2013: 720 milijonov).

Predsednik IOR Jean-Baptiste de Franssu je v poročilu pohvalil dober napredek pri prizadevanjih za preglednost poslovanja, izogibanje finančnemu kriminalu in prilagajanje mednarodnim merilom nadzora. Med cilji za prihodnost navaja izboljšavo oskrbe strank s primernejšim upravljanjem premoženja in minimalizacijo tveganja.

Opazovalci menijo, da bo proces reform pri s škandali obkroženi vatikanski banki, ki se je pričel že med pontifikatom Benedikta XVI. (2005-2013), v letošnjem letu zaključen in da bo IOR naposled prišel do svoje dokončne podobe. Na željo papeža Frančiška naj bi inštitut v prvi vrsti služil finančnim potrebam redov in cerkvenih ustanov. Poleg redovnih skupnosti ter uradov in zaposlenih v Vatikanu naj bi pri vatikanski banki račune vodili le škofijam in diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu.

Vir: Kathpress
Foto: splet