Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vatikanske pisemske znamke ob stopetdeseti obletnici združitve Italije

Objava: 18. 03. 2011 / 08:37
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:09
Ustavi predvajanje Nalaganje

Vatikanske pisemske znamke ob stopetdeseti obletnici združitve Italije

Jubilej obhajajo po vsej deželi, slovesnosti bojkotirajo le na Južnem Tirolskem.

S serijo pisemskih znamk in posebnim pečatom se Vatikanska pošta spominja združitve Italije izpred stopetdesetih let. Prihodnji ponedeljek bo vatikanski urad za numizmatiko in filatelijo izdal šest poštnih vrednotnic v posamezni vrednosti šestdesetih centov.

Na znamkah so upodobljene prestolnice italijanskih državic, ki so med leti 1859 in 1961 tvorile Kraljevino Italijo. Gre za mesta Torino (Kraljevina Sardinija in Piemont), Milano (Kraljevina Lombardija in Benečija), Firence (Veliko vojvodstvo Toskana), Parma (Vojvodstvo Parma), Modena (Vojvodstvo Modena) in Neapelj (Kraljevina obeh Sicilij).

Kraljevina Italija je bila ustanovljena 17. marca 1861, po vsej Italiji pa so osrednje slavje ob stopetdeseti obletnici pripravili minulo sredo.

Vsaka izmed poštnih vrednotnic pa prikazuje reprodukcijo prve pisemske znamke posamezne državice. Poleg tega bo urad za filatelijo izdal tudi zvežčič spominskih znamk v vrednosti 1,50 evra, na njem pa bo fotografija rimskega trga Piazza del Popolo. Poštni žig, ki bo prav tako izdan 21. marca, bo prikazoval uradni logotip slavja ob stopetdeseti obletnici združitve Italije, tri plapolajoče italijanske zastave. Znamke, ki naj bi bile žigosane s spominskim žigom, naj bi na vatikanski urad za filatelijo prispele do 21. aprila.

Jubilej so posebej slovesno obeležili v prvi prestolnici Kraljevine Italije, v Torinu, čeprav je bilo severnoitalijansko mesto v tej vlogi le štiri leta. Po štirih letih je bil sedež vlade prenešen v Firence.

20. septembra 1870 so čete Kraljevine Italije vdrle v papeški Rim; kralj Viktor Emanuel II. (Vittorio Emanuele II di Savoia, 1861-1878) je Rim leto dni za tem imenoval za prestolnico nove države. Prevzem Rima s strani italijanskih čet je pomenil konec cerkvene države in zaključek združevanja Italije.

Slovesnosti ob jubileju pa povsem uradno bojkotirajo na Južnem Tirolskem. Večinsko nemško govoreča Južna Tirolska leta 1861 sploh še ni pripadala Italiji, ta jo je šele leta 1919 priključila k svojemu ozemlju proti volji Tirolcev. In zato, opominja deželni glavar Luis Durnwalder, Tirolci nimajo razloga za slavje.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/0DAE54E68EBC3607C125785600301A2F?OpenDocument

Kupi v trgovini

Evangeliji
Sveto pismo
4,80€
Nalaganje
Nazaj na vrh