Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev je tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov pripravil sporočilo, v katerem je izpostavljeno, da Cerkev izraža svojo bližino vsem, ki živijo z različnimi omejitvami, fizičnimi ali psihičnimi. Cerkev tudi poudarja vrednost lastne vere, ki zaobjema in daje smisel vsakemu stanju človeškega življenja; prav tako je varuhinja dobrega, ki ga lahko prinaša celotni skupnosti oseb, tudi invalidom, ki živijo svoje trpljenje v Kristusu in iz ljubezni do Kristusa.

V sporočilu, ki ga je podpisal predsednik papeškega sveta msgr. Zygmunt Zimowski, piše, da Cerkev v skladu s svojim poslanstvom nenehno ponavlja, kako človeka ne ozdravi beg pred bolečino, ampak zmožnost sprejeti stisko in v njej zoreti, najti v njej smisel preko združitve s Kristusom. V odnosu s trpljenjem in trpečimi osebami se kaže veličina naše človečnosti, tako posameznikove kot družbene. Pravice namreč ne morejo biti dodeljene samo nekaterim, močnim in zmagovalcem. Družba, ki ima prostor samo za člane, ki so popolnoma funkcionalni, v celoti samostojni in neodvisni, ki ustrezajo pričakovanjem drugih in so zmožni prilagoditi se prevladujočim modelom, kaže na določeno obliko diskriminacije, medtem ko pravičnost pomeni to, da pozorno in ljubeče prisluhnemo življenju drugega in se odzovemo na posamezne in posebne potrebe vsakega, upoštevajoč pri tem njegove zmožnosti in omejitve.

Tudi invalidni osebi je treba olajšati udeležbo v civilni družbi in verskem življenju ter ji pomagati, da razvije vse svoje zmožnosti na telesni, duševni in duhovni ravni. Invalidna oseba ima namreč enako dostojanstvo kot vsi drugi, zato s tem, ko priznamo in podpiramo njeno dostojanstvo in pravice, priznamo in podpiramo dostojanstvo in pravice vseh. Pri papeškem svetu zato izpostavljajo, da je na invalidnost treba gledati z novimi očmi in jo videti kot izraz edinstvenosti osebe: tako jo morajo videti družinski člani, zdravstvo in rehabilitacijske službe, vzgojitelji in učitelji, prijatelji in vsa družba. Vsi si tudi morajo prizadevati za oblikovanje konkretnih življenjskih pogojev, ki ustrezajo potrebam invalidnih oseb.

V sporočilu je še izpostavljeno, kako je leto vere lahko primerna spodbuda, da poiščemo načine, s katerimi lahko postanemo orodje evangelizacije, ne le tako, da delamo dobro trpečim osebam, ampak da delamo dobro tudi z lastnim trpljenjem.

Foto: splet