»In rekel jim je: 'Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!' Veliko ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili.« (Mr 6,31)

Družinska dinamika meseca junija me spominja na zgornji svetopisemski citat – »da še jesti niso utegnili«. Junij zna biti res nor. Gotovo naša družina s prepolnim družinskim planerjem ni izjema. Težko najdemo kakšen centimeter praznega prostora, težko kakšno prosto uro. Roditeljski sestanki, zaključki v vrtcu, nastopi glasbene šole, plesnih skupin, izpiti. Vmes še kakšen obisk zdravnika, če na srečo ni pozabljen. Službene obveznosti morajo biti pred odhodom na dopust zaključene.

Polistam naprej po planerju – še dva tedna in pridem do nepopisanih, praznih listov – kakšno olajšanje! Odkar so otroci šoloobvezni, vsakič ob koncu šolskega leta začutim tisto veselje, ki se ga spominjam še iz svojih šolskih let. Čeprav se trudim, da je šola kar se da skrb otrok in ne moja skrb, se marsikatera, tudi starševska obveza s koncem šolske...