Več kot 230 prostovoljcev Družine in Življenja na Dajemo naprej v Čatežu
Več kot 230 prostovoljcev Družine in Življenja na Dajemo naprej v Čatežu
V uvodu je voditelj Družine in Življenja Benjamin Siter orisal izzive časa, v katerem živimo. Poskusi uzakonjenja evtanazije, potrošništvo, upadanje števila vernikov v Cerkvi in duhovnih poklicev, ločitve krščanskih parov. Načini, po katerih smo desetletja delovali in vabili ljudi k Bogu, ne delujejo več. Čeprav se okrog nas vse spreminja, nas ne sme prevzemati obup ali strah, ker ima Gospod vse pod kontrolo. Že zdaj lahko vidimo znamenja upanja, rast in krepitev malih občestev, kakršne so tudi naše zakonske skupine.
Vstopili smo v zgodbo preroka Jona in se spraševali, ali tudi sami bežimo pred Božjim klicem, kako živimo svojo vero. Ali se skrivamo za lepimi fasadami in igramo popolne kristjane, da bi bili všečni drugim ljudem? Kje se nam zares pozna, da smo Jezusovi? Ali si dovolimo priznati svojo grešnost in biti ranljivi, tudi pred drugimi? Si upamo vse to predati Jezusu?
Letošnja osrednja gosta srečanja sta bila terapevta Drago in Sara Jerebic, ki sta naslovila vprašanja in dileme, s katerimi se pri vodenju skupin srečujejo voditeljski pari. Kako pomagati skupini, da odrine na globoko, pa hkrati spoštovati osebno svobodo posameznika? Kako pomagati parom v stiskah? Kako delovati v novih okoliščinah, ko se v skupine vključujejo tudi pari, ki se nimajo za verne, so iskalci, morda neporočeni ali ponovno poročeni? Opogumila sta nas, naj parom stojimo ob strani tako, da jim ponudimo svoj čas in pozorno uho, ki posluša in sliši, a ne daje nasvetov, ne sodi in ne obsoja. Voditeljske pare sta povabila k ranljivosti in avtentičnosti. Zakonske skupine niso in ne smejo biti klubi popolnih kristjanov.
Mojca Nuč, ki je v Družini in Življenju odgovorna za zakonske skupine, nas je razveselila s podatkom, da bomo še v letošnjem letu dosegli število 300 zakonskih skupin. Zahvalila se je več kot 240 voditeljskim parom, ki so se dali na razpolago za vodenje.
Sobotni dan smo zaključili z mašo v brestaniški baziliki, ki jo je za nas daroval novomeški škof Andrej Saje. V pridigi je poudaril, da smo vsi Božji edinci, da Bog gradi odnos z vsakim posebej na edinstven način. Zahvalil se nam je za vse, kar naredimo dobrega za družine in slovensko Cerkev.
Ustanovitelja DiŽ Dani in Vilma sta nas v svojem nagovoru opomnila na Slomškovo vodilo: Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti. Dnevno prihajanje pred Gospoda ob branju in premišljevanju Božje besede ter zbiranje v zakonskih skupinah je tisto gorivo, ki poskrbi, da v teku življenja in dnevnih skrbeh ne ugasnemo. Poklicani smo, da dajemo naprej in to počnemo tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Naprej pa lahko dajemo le to, kar imamo.
Ob zaključku je Benjamin Siter spregovoril o tem, da smo vsi na poti. Da je gradnja odnosa z Bogom proces, v katerem vsak hodi po svoji poti in v svojem tempu. Ker Bog ne kliče pravičnih, ampak grešnike, se moramo zavedati, da smo vsi, ki smo poklicani, v resnici grešniki, poklicani, da pripovedujemo zgodbo o Božjem delovanju v našem življenju.