Več kot 250 pedagogov na 8. mednarodnem kongresu montessori: prihodnost družbe se začne z razumevanjem otroka
Več kot 250 pedagogov na 8. mednarodnem kongresu montessori: prihodnost družbe se začne z razumevanjem otroka
Kongres je s svojim nagovorom obogatila državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar, ki je s svojo prisotnostjo poudarila pomen strokovnega povezovanja, razvoja izobraževanja in skupnega prizadevanja za kakovostno vzgojno-izobraževalno okolje, v katerem lahko vsak otrok razvija svoje sposobnosti in potenciale.
Osrednje sporočilo kongresa je bilo, da mora izobraževanje poleg pridobivanja znanja otroku omogočati tudi razvoj samostojnosti, ustvarjalnosti, kritičnega in prožnega mišljenja, odgovornosti ter sposobnosti sodelovanja. V času hitrih družbenih in tehnoloških sprememb postaja razumevanje otrokovih razvojnih potreb še pomembnejše. Prav zato je bilo srečanje namenjeno povezovanju različnih strokovnih pogledov, predstavitvi sodobnih raziskovalnih spoznanj in iskanju pristopov, ki otroku omogočajo celosten razvoj.
FOTO: s. Zdenka Prevolšek
Med osrednjimi predavateljicami je bila Baiba Krūmiņ Grazzini, mednarodno priznana pedagoginja montessori, dolgoletna predavateljica, mentorica in AMI trenerka, ki vodi mednarodni Montessori center v Bergamu. V predavanju o štirih razvojnih obdobjih otroka je predstavila posebnosti posameznih razvojnih faz ter vlogo pedagoga pri spremljanju in spodbujanju otrokovega razvoja. Posebej je osvetlila obdobje med šestim in dvanajstim letom, ko otrok intenzivno razvija sposobnost raziskovanja, razmišljanja, povezovanja znanja in razumevanja sveta.
FOTO: s. Zdenka Prevolšek
Pomemben znanstveni prispevek je prineslo predavanje dr. Solange Denervaud, nekdanje pedagoginje montessori in raziskovalke na področju nevroznanosti, z naslovom Učenje ali razumevanje? Kako šolske izkušnje oblikujejo učne strategije učencev v okolju montessori. Na podlagi nevroznanstvenih raziskav je predstavila, kako učna izkušnja in okolje vplivata na razvoj možganov ter sposobnosti otrok. Posebej je izpostavila pomen kognitivne prožnosti, ustvarjalnosti, samostojnega razmišljanja, sodelovanja z vrstniki in učenja iz lastnih napak. Predstavljene raziskave so ponudile pomemben vpogled v to, kako lahko ustrezno pripravljeno učno okolje spodbuja otrokovo notranjo motivacijo in aktivno vlogo pri učenju.
Petkov program je dopolnilo predavanje Matica Novaka ADHD – od razumevanja do prepoznavanja potencialov, ki je pozornost usmerilo tudi v otrokove močne strani, ustvarjalnost, energijo in sposobnosti. Sporočilo predavanja je bilo, da je za kakovostno podporo otroku pomembno preseči zgolj prepoznavanje težav ter ustvarjati okolje, v katerem lahko razvija svoje potenciale.
Pomemben del kongresa so predstavljale delavnice in srečanja pedagogov montessori po posameznih starostnih obdobjih. Udeležencem so omogočila poglobljeno strokovno razpravo, izmenjavo izkušenj in predstavitev praktičnih pristopov. Prav povezovanje teorije in vsakodnevne pedagoške prakse je eden od pomembnih prispevkov takšnih srečanj, saj omogoča, da se nova spoznanja prenašajo v konkretno delo z otroki.
FOTO: s. Zdenka Prevolšek
Vzgoja za mir – sporočilo, ki je danes še posebej aktualno
Poseben vsebinski in simbolni poudarek kongresa je bila predstavitev slovenskega prevoda knjige Marie Montessori Vzgoja in mir, ki jo je izdal Inštitut montessori. Delo prinaša razmislek o globoki povezanosti med vzgojo posameznika in oblikovanjem družbe ter o odgovornosti izobraževanja pri ustvarjanju pogojev za mir, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
Misli Marie Montessori, zapisane pred skoraj stoletjem, so v današnjem svetu vojn, nasilja, nestrpnosti in družbene razdeljenosti izjemno aktualne. Njeno sporočilo je, da mir ni zgolj rezultat političnih dogovorov, temveč se začne pri človeku samem. V družini, vrtcu, šoli in vsakodnevnih odnosih. V načinu, kako poslušamo, sprejemamo drugačnost, rešujemo nesoglasja in prevzemamo odgovornost za svoja dejanja.
Vzgoja za mir zato ni le učna vsebina ali posamezna dejavnost, temveč način življenja, ki ga odrasli vsak dan soustvarjamo z otroki in drug z drugim. Prav v tem je eno najpomembnejših sporočil kongresa: vprašanje prihodnosti družbe je neločljivo povezano z vprašanjem, kakšne ljudi vzgajamo in kakšen zgled jim dajemo.
18 let povezovanja in razvoja skupnosti montessori v Sloveniji
Kongres smo sklenili tudi s slovesnim obeležjem 18-letnice delovanja Združenja montessori Slovenije, organizatorja dogodka. V tem času je združenje pomembno prispevalo k razvoju, povezovanju in uveljavljanju pedagogike montessori v slovenskem prostoru. Danes v okviru združenja deluje že več kot 30 vrtcev in 5 osnovnih šol, pedagogika montessori pa je v Sloveniji prisotna že več kot 25 let.
Upravni odbor. FOTO: s. Zdenka Prevolšek
Več kot 250 udeležencev kongresa je znova potrdilo, kako pomembni so strokovno povezovanje, vseživljenjsko učenje in skupnost, ki jo povezuje skupna želja po boljšem razumevanju otroka. Različne izkušnje, znanja in pogledi so se povezali v skupnem iskanju odgovorov na izzive sodobnega izobraževanja.
»Otrok potrebuje odrasle, ki ga razumejo, mu zaupajo in mu omogočajo, da razvija svoje potenciale. Naša skupna odgovornost je ustvarjati okolje, v katerem se lahko razvija kot samostojen, odgovoren, ustvarjalen in sodelovalen človek. S tem ne oblikujemo le njegove prihodnosti, temveč tudi prihodnost družbe,« je osrednje sporočilo kongresa.
Osmi mednarodni kongres pedagogike montessori je tako znova poudaril, da kakovostno izobraževanje ni zgolj prenos znanja, temveč predvsem podpora razvoju človeka. Prihodnost moderne družbe se namreč začne pri otroku – v tem, kako ga razumemo, kako ga spremljamo na njegovi razvojni poti in kakšne možnosti mu omogočamo.



