Med desetimi reformnimi izhodišči so vrnitev znanja v središče izobraževanja in razbremenitev učnih načrtov, višja merila pri ocenjevanju, optimalni razvoj vsakega otroka, krepitev delovne etike, vztrajnosti in osebne odgovornosti, krepitev domoljubne in državljanske vzgoje, vzpostavitev ideološko nevtralne in intelektualno pluralne šole, vrnitev avtoritete učitelju in krepitev institucionalne zavesti šole, pravočasno zagotavljanje temeljnih znanj, prehod na sodobno osemletno osnovno šolo ter odprava institucionalnih monopolov in vzpostavitev jasne odgovornosti za rezultate. 

Napovedana reforma tako odpira številna vprašanja o tem, kako bodo predlagane spremembe vplivale na delo z otroki in njihov razvoj. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico Osnovne šole montessori Maribor Stanko Čremožnik Parpaillon.

Ravnateljica Osnovne šole Montessori Stanka Čremožnik Parpaillon. FOTO: Osebni arhiv

V kolikšni meri bo šolska reforma vplivala na delovanje vaše šole, glede na to, da gre za zasebno osnovno šolo?

Naša osnovna šola ni le zasebna, deluje tudi po posebnih pedagoških načelih in programu montessori, ki ga je potrdil strokovni svet. Na podlagi doslej znanih informacij ni mogoče reči, kaj bodo napovedane spremembe pomenile za našo šolo. Bomo pa še naprej delovali po metodi montessori, ki vključuje tudi predšolsko obdobje. 

Tega, kdo otrok je in kakšne so njegove potrebe v nekem obdobju, ne določimo niti odrasli niti šolski sistem.

Maria Montessori je prepoznala in opredelila štiri ravni razvoja, ki predstavljajo razvoj človeka od rojstva do odraslosti. Vsaka raven traja približno 6 let in ima svoje posebne razvojne potrebe, ki zahtevajo različne pristope v vzgoji in izobraževanju. Za prvo obdobje je med drugim značilen srkajoči um, ki pomeni, da otrok vpija informacije iz okolja kot spužva. Okoli šestega leta značilnosti tega obdobja postopoma izgubijo prevladujočo vlogo in naredijo prostor novim razvojnim nalogam. Naša naloga – ustrezno odgovoriti na otrokove potrebe, upoštevaje značilnosti posamezne razvojne ravni, se ne bo spremenila, ne glede na to, ali bo šola osem- ali devetletna. Tega, kdo otrok je in kakšne so njegove potrebe v nekem obdobju, ne določimo niti odrasli niti šolski sistem.

Katera od predlaganih izhodišč so po vašem mnenju z vidika izobraževanja otrok najpomembnejša oz. dobrodošla?

Strinjam se, da so premišljen obseg in vsebina učnih načrtov, več avtonomije učiteljev, odnos do dela ter domoljubje in skupno dobro pomembna izhodišča. Posebej blizu pristopu montessori pa sta ideji – otroke učiti, kako misliti in ne, kaj misliti ter optimalni razvoj vsakega otroka kot cilj šole.

Ob katerih pa imate morebitne pomisleke in zakaj?

Eno od izhodišč reforme pravi, da je treba temeljna znanja zagotoviti pravočasno in brez odlašanja. Po metodi montessori je občutljivo obdobje za branje in pisanje nekje med 3,5 in 5,5 leta starosti, tudi spontano zanimanje za štetje, razvrščanje, merjenje in števila se izrazito kaže med 4. in 6. letom starosti. V luči tega se postavi vprašanje skladnosti ideje zgodnjega oz. pravočasnega opismenjevanja in kasnejšega vstopa v šolo. Kako vse zastavljeno doseči, je zahtevna naloga, ki terja celovit premislek.