Končalo se je zbiranje podpisov v pobudi Minority SafePack. Do 3. aprila je 11 držav, med njimi tudi Slovenija, doseglo svoj prag, skupno pa je število podpisov preseglo zahtevan milijon. V pobudi je bilo zbranih 1.215.879 podpisov. Za izpolnitev merila, da pobudo obravnava Evropska komisija, je določeno tudi minimalno število držav z dovoljšnim številom podpisov, ki je sedem.

Pobuda za zaščito evropskih manjšin in njihovih jezikov v EU

V Evropski uniji je okrog 50 milijonov pripadnikov manjšinskega naroda oz. manjšinske jezikovne skupine. Pobuda Minority SafePack predlaga sveženj ukrepov in pravnih zakonov za pospeševanje in zaščito evropskih manjšin ter njihovih jezikov v EU.

Glavni organizator pobude je Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Njen predsednik Loránt Vincze se je na tiskovni konferenci, v sredo, 4. aprila, v Flensburgu v Nemčiji zahvalil manjšinskim in drugim organizacijam, posebej v tistih 11 državah, v katerih so dosegli kvorum. Aprila bo obiskal vseh 11 prestolnic teh držav. Že dan prej sta Matic Germovšek Žnidaršič in Roman Roblek, koordinatorja projekta, v tiskovnem sporočilu izrekla zahvalo in spoštovanje vsem, ki so doprinesli, da je državljanska pobuda uspela.

Zgodovina je spisana

Slovenija je imela kvorum 6.000 podpisov, po do zdaj zbranih podatkih je pobudo za Slovenijo podpisalo 6.895 ljudi. Največ podpisov sta dosegli Romunija in Madžarska.

K pobudi so dejavno pristopile tudi slovenske organizacije na Koroškem. Eden izmed najbolj zaslužnih, da je med njimi tudi Slovenija, je prav gotovo Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, ki si je omenjeno konferenco tudi ogledal. »Predsednik FUENS je ocenil, da so evropske manjšine skupaj s solidarnimi organizacijami večinskega prebivalstva in množico posameznikov spisale zgodovino že s tem prvim korakom,« je povedal Stergar.

Prvi korak je narejen, kaj sledi sedaj?

Ljudje so svoje delo opravili. Na vprašanje, kaj sledi sedaj Stergar, odgovarja: »Zdaj sledijo trije meseci preverjanja podpisov po posameznih državah.« »Če bo ostalo nad milijon veljavnih podpisov, bo pobuda uradno predana v obravnavo Evropskemu parlamentu in komisiji. Oktobra 2018 se izteče rok, ko bi evrobirokrati morali nekaj odgovoriti oziroma ukreniti.«

Stergar meni, da lahko pričakujemo vsaj utrditev, če že ne hitrega in znatnega izboljšanja jezikovnih in kulturnih pravic ter splošnega družbenega položaja avtohtonih manjšin. »Evropska zveza si ne bo mogla zatiskati ušes, prekrivati oči in pometati odprte problematike pod preprogo.« Kljub temu pa je dodal: »Da pa vladajoča politika v vrsti držav nima ravno velikega, velikodušnega odnosa do manjšin vemo iz zgodovine in sedanjosti. Žal!«

Podobno meni tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. »Manjšinci smo v Evropi, kjer nas ni tako malo, prvič postali vidni, prvič smo dobili na Evropskem nivoju svoj glas, vendar se moramo še naprej boriti,« je povedal za ORF.

Povedal je tudi, da je Evropska komisija pobudo Minority SafePack najprej zavrnila.

Preberite tudi:

Pobuda Minority SafePack uspešna

Tudi Slovenija je že dosegla predvideni kvorum, a zbiranje podpisov se še nadaljuje.