Večer solz, smeha in navdihov

Večer zgodb, upanja in poguma. 600 poslušalcev. Trije navdihujoči pričevalci. Solze ganjenosti in obilica smeha. Vse to je zaznamovalo dobrodelni večer, s katerim je Založba Družina v sredo, 17. septembra, napolnila Festivalno dvorano v Ljubljani. Na tretjem tovrstnem večeru sta se duhovniku Martinu Golobu na odru pridružila pevka Tanja Žagar ter podjetnik in športnik Alen Kobilica. Dobrodelni dogodek z naslovom Ko življenje obrne smer, ki so ga s pesmijo obogatili pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Alojzija Šuštarja, je osvetlil, kaj se v življenju zgodi, ko pridejo trenutki, ki jih nihče od nas ne načrtuje, a se vseeno zgodijo. Takrat šteje, kako odgovorimo, kako vstanemo, znova poiščemo pot in odkrijemo luč tam, kjer je bila prej le tema. Vsak od gostov pozna ta trenutek in vsak zna pokazati, kako naprej. Ne ovira, temveč priložnost Alen Kobilica je maneken, čigar življenje se je leta 2009 obrnilo na glavo. Športnik in podjetnik se je pri 38 letih soočil s slepoto zaradi benignega tumorja v možganih. Preizkušnja ga je spodbudila k ustanovitvi centra športnikov z različnimi razvojnimi specifikacijami Vidim cilj, kateremu je bil tudi namenjen izkupiček prodanih vstopnic dobrodelnega večera. Za to je izrazil veliko hvaležnost: »Pred dvema tednoma sem bil urgentno hospitaliziran. Moral bi dva meseca počivati, pa sem prišel sem – tudi če bi me morali pripeljati na nosilih. V znak spoštovanja in hvaležnosti.« Sicer diplomirani profesor športa je kot slepi športnik začel kot paraplavalec in se udeležil tudi evropskega prvenstva, tam je bil edini Slovenec. Takrat se je zamislil, da je to nekaj čudnega. Želel je spodbuditi še kakšnega vrhunskega športnika. »Čez čas pa sem ugotovil, da to sploh ni najpomembnejše. Najpomembnejše je, da se otroci družijo med seboj, krepijo svojo samopodobo in telesno zdravje. Šport je izjemno pomemben pri gradnji etičnih načel. Lažje se potem ti otroci soočajo z izzivi, ki jim jih prinaša življenje.« V centru delajo s slabovidnimi otroki, otroki z amputacijami, z avtisti, z otroki iz Centra Janeza Levca. Z njimi se družijo tudi zasebno in se od njih veliko naučijo. Otroci pri njih nimajo nobene vadnine in svojo dejavnost vodijo s pomočjo donacij. »Ne morem motivirati, lahko sem le v navdih« Za svoj prispevek k dobrodelnosti je pred leti iz rok takratnega predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja prejel tudi jabolko navdiha. Njegova zgodba pa navdihuje tudi podjetja, ki ga pogosto povabijo, da bi motiviral zaposlene. Vendar Alen pravi, da ne more nikogar motivirati, lahko pove le svojo zgodbo, ki pa je morda komu v navdih. Tako je pred nekaj leti prejel klic nekoga, ki so ga njegove besede tako nagovorile, da se je odločil opustiti alkoholizem in šel na zdravljenje odvisnosti. »V takih trenutkih se tudi meni naježi koža,« je dejal na pogovornem večeru. In kdo njemu daje navdih? Ljudje, ki jim je mar za sočloveka. Izpostavil je papeža Frančiška in svojega nona, ki je bil partizan. Za oba je povedal, da sta gradila sožitje med ljudmi in da prav zaradi takih ljudi verjame, da je na svetu še upanje. Preizkušnje, ki odpirajo oči za bistveno Tanja Žagar, glasbenica, profesorica glasbe, plesalka, mama in žena, je oseba, ki zna nežno opomniti, kako dragoceno je življenje in kako pomembno je, komu podarimo svoj čas. »Ko prideš do bolezni in se soočiš z njo iz oči v oči, takrat šele zares spoznaš, kaj pomeni čas. To je največje bogastvo, ki ga imamo, in dragocen je zato, ker se odločamo, komu ga podarimo.« Pevka, ki je svojo glasbeno pot začela pri 14 letih, je pred dvema letoma zbolela za rakom, ob svoji bolezni pa je moč našla prav v svoji družini. Ko sta jo otroka pogledala, objela in ji rekla: »Mamica, ti si najlepša,« čeprav je bila brez las, je v tistem trenutku začutila, da je res lepa. In ko ji je njen Miki dejal: »Zame boš najlepša tudi, če bo treba odstraniti obe dojki,« je vedela, da ima ob sebi ljubezen, ki je močnejša od vseh preizkušenj. Naj bo sonce ali dež, dan je vedno lahko čudovit Tanjino vodilo je, da je vsak dan lahko lep. »Ko sije sonce, rečem: kako lep sončen dan. Ko pada dež, pa rečem: kako lep deževen dan. Otroka sta se najprej čudila, zdaj pa vesta, da je tudi ob dežju dan lahko čudovit.« V svoji preizkušnji se je odločila, da bo v življenju sonce. »Odločila sem se, da bom po svetu hodila s sončno energijo in jo poskušala preko svojih pesmi prinesti ljudem. Želim, da bi bilo čim več ljudi zaljubljenih v življenje, ker življenje je najlepše darilo,« je dejala pred polno dvorano poslušalcev. In še en njen dragoceni opomnik: »Prevečkrat gledamo v ekrane, premalo pa v oči. V očeh je resnica, v očeh je ljubezen.« »Življenje je dar, odločimo se zanj« Grosupeljski župnik Martin Golob, ki je bil gost že na treh dobrodelnih večerih, ki jih je organizirala Družina, je sicer povedal, da sam ni prestal tako težke preizkušnje kot Alen in Tanja, ga pa vsakodnevno zaznamujejo zgodbe ljudi, ki jih srečuje. Te zgodbe mu oblikujejo srce in dajejo moč, da tudi sam vedno znova izbere življenje. Navedel je nekaj primerov. Nikoli ne bo pozabil moškega, ki je zbolel za rakom na slinavki in ga spraševal: »Zakaj jaz? Saj nisem nič slabega naredil, vedno sem pomagal ljudem.« Ob teh besedah je ostal brez odgovora. A srečal je tudi gospo, ki je rekla: »Zakaj pa ne jaz? Zakaj pa ne bi jaz nosila tega križa?« Ti dve izpovedi ga spremljata še danes. Najbolj težko mu je, ko se mora posloviti od mladih ljudi. Ob takih trenutkih, pravi, se vedno znova vpraša: »Kje si, Bog?« A prav tam najde tudi moč, da gre naprej, saj ga takšne izkušnje spomnijo, da »je življenje res dar«. Nikoli nismo sami »Kje je Bog, ko ljudje na tem svetu trpimo? Je sploh kdo, ki ne trpi? Je kdo, ki bi lahko rekel, da njegovo življenje teče v popolni harmoniji – brez strahu, brez bolečine? Mislim, da to v tem svetu ni mogoče. Ta svet ni popoln, v njem vlada tudi kaos. A prav v tem je lepota – da Bog, ki je popoln, vstopa v ta kaos. Da je z nami v trpljenju, v preizkušnjah, v osamljenosti in v izgubah. In da nas nikoli ne pusti samih.« Martin pogosto poudarja, da v trpljenju nikoli nismo sami. »Bog nas v preizkušnjah ne zapusti. Tudi mi moramo paziti, da nihče ne trpi sam. Včasih je dovolj že sporočilo, da nekomu pokažeš: ob tebi sem.« In še ena njegova pomembna misel: »Življenje ni popolno, polno je strahov in bolečin. A Bog pride prav v ta kaos. Tudi Jezus je trpel, da bi nam bil blizu. In kadar trpite, vedite – niste sami.«

Večer solz, smeha in navdihov

Večer solz, smeha in navdihov

Ne ovira, temveč priložnost

Formacija za animatorje

Zakaj se proti HPV cepi že 11-letnike?

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.