To je še posebej pomembno danes. Kot radostni služabniki upanja moramo s svojim življenjem in ljubeznijo oznanjati Vstalega in prinašati upanje, po katerem hrepeni svet. Kako naj okrepimo svoje upanje? Nekaj smernic nam pri tem daje bogoslužje. Uči nas, naj se spominjamo Božjih del. Svetopisemski odlomki opisujejo Božjo zvestobo, zgodovino njegove ljubezni do nas. Živa Božja beseda nas lahko umesti v to zgodbo Božje ljubezni, okrepi naše upanje in obnavlja naše veselje. Sveto pismo nas spominja: da bi prižgal upanje v srcih žena, jim angel pove: Spomnite se, kako vam je (Jezus) govoril (Lk 24,6). Spomnimo se torej Jezusovih besed in vsega, kar je storil v našem življenju. … Odprimo svoja srca upanju in glejmo naprej. Naj bo spomin na njegova dela in besede svetla zvezda, ki vodi naše korake po poti vere v smeri tiste velike noči, ki se ne bo nikoli končala.

 Papež Frančišek