Tradicionalno spomladansko srečanje družin Aninega sklada je bilo tudi letos namenjeno druženju, izmenjavi izkušenj in predavanjem za starše. Samostansko dvorišče in velik samostanski vrt sester usmiljenk je napolnil vrvež otrok iz šestdesetih družin – kar pomeni okoli 480 ljudi. Srečanje so začeli v župnijski cerkvi z mašo, ki jo je vodil p. Stane Zore. »Preizkušnje v življenju vsakega posameznika in tudi družin so priložnost, da začnemo razmišljati o novih poteh. Zato je morda tudi ta kriza, ki jo doživljamo, nekateri zelo hudo, drugi manj, vsi pa zaskrbljeno, priložnost, da tudi mi začnemo razmišljati o novih področjih, o novih poteh, o novih načelih razmišljanja, gospodarjenja, srečevanja, novih načinih medčloveških odnosov, skratka o nočem novem v celotni naši družbi in tudi v naši Cerkvi,« je dejal p. Zore.

Sentjakobsko cerkev so družine Aninega sklada dodobra napilnile. (fotografije: Alen Salihovič)

Juhant: »Poglejmo, kako so vzgajali naši starši«

Po maši se je srečanje nadaljevalo z delavnicami, igrami, pogovori in ustvarjanjem, za starše pa sta predavala avtorja knjige »Varuh otrokovih pravic« logopedinja Simoni Levc in specialni pedagog Marko Juhant. »Eden od prvih nasvetov pri vzgoji je pogled nazaj. Poglej, kako so vzgajali tvoji starši. Takrat, ko starši ne vemo, kako ravnati, je dobro pogledati v svoje otroštvo zato, ker so bile stvari veliko bolj jasne kot so danes. Danes vlada zmeda. Zmeda informacij, češ to je moderno, to je popularno in podobno,« je povedal Juhant in dodal, da preproste stvari in vrednote, ki so veljale nekoč in morda danes, niso najbolj v modi – to sta na primer delavnost in poštenost. »Če v tem duhu vzgajamo svoje otroke, starši ne moremo zgrešiti.«

Levčeva pa je dejala, da je bolj kot vlaganje v neke materialne dobrine, kot so računalniki in druge elektronske naprave, potrebno vlaganje v medosebne odnose. Po njenih besedah je zato potrebno, »da si resnično v dnevu vzamemo nekaj časa za vsakega posameznika, ne glede na to, koliko otrok je v družini. Če otrok dobi tisto potrebno pozornost, mu je ni potrebno izzvati z neprimernim vedenjem, za katerega ve, da bo gotovo prineslo pozornost mame ali očeta, čeprav negativno. Tako, da če bi kaj rekla današnjim staršem je to, da naj si v dnevu vzamejo nekaj časa za vsakega otroka posebej.«

Na samostanskem dvorišču so sestre usmiljenke pripravile številne delavnice in ustvarjalne igre. (foto: Alen Salihovič)

Marija Šterbenc: Delimo vse, ne le materialnih dobrin. Delimo nasmehe, objeme …

»Ni potrebno delili in dajati zgolj materialnih dobrin, veliko je že, če komu podarimo zgolj objem ali nasmeh,« je ob geslu srečanja Dajem, delim, sprejemam dejala predsednica sklada Marija Šterbenc. ne delimo zgolj materialnih dobrin. »Delimo vse. Delimo objeme, veselje, žalost, razočaranje, lepo vreme ... Družine se dajejo na razpolago med seboj, otroci med seboj, starši med seboj in dajejo se na razpolago tudi nam.« Šterbenčeva je dejala, da je pri sprejemanju najpomembnejše, da človeka sprejmemo takšnega kot je. »Imamo 360 družin, v katerih je marsikaj. Vsak od teh 2200 otrok je drugačen in seveda to sprejemanje med seboj je poseben dar, posebno področje. Če si se poglobili, in to tudi znotraj razdelali, bi videli, kako je to bogato sporočilo.«

Bolšja tržnica – donacija 200 parov čevljev

Posebnost pomladanskega srečanja je tudi tako imenovana boljša tržnica, na kateri si družine med seboj izmenjajo stvari. Podarijo pa jim tudi tisto, kar prinesejo dobrotniki. Letos se je eno od podjetij, ki izdeluje čevlje, odločilo, da družinam Aninega sklada podari več kot 200 parov poletne obutve za starše in otroke.

Anin sklad so ustanovile redovne skupnosti na pobudo sester usmiljenk

Dobrodelno ustanovo Anin sklad so leta 1998 ustanovili redovnice in redovniki na pobudo sester usmiljenk, ki so prispevale prva sredstva od denacionalizacije. Najprej so mislile, da se za vrnitev po vojni odvzetih hiš in zemlje ne bodo potegovale, saj je že bila razširjena krilatica, da gre Cerkvi samo za denar, se spominja tednaja predstojnica s. Cveta Jošt. Spoznale pa so, da taka odločitev ne bi bila pravilna, saj bi obogateli le iznajdljivi posamezniki. Tako so se sestre odločile, da namenijo vrnjena sredstva najbolj potrebnim. Odločitev, da so to velike družine, ni bila težka. Ustanovi so se pridružile vse ženske in moške redovne skupnosti – pomagajo, kolikor morejo: naj bo to materialno ali duhovno.

Danes je v Anin sklad vključenih že več kot 360 družin z 2700 otroki. Imajo po eno družino s štirinajstimi in s trinajstimi otroki, kar nekaj družin je s po dvanajstimi, enajstimi in desetimi otroki, povprečje v družinah Aninega sklada pa je dobra sedmica.

Ustanovo Anin sklad si leto za letom prizadeva pomagati družinam z več otroki pri premagovanju težav, čeprav so finančne možnosti precej omejene. Pomaga na različne načine, kot so svetovanja, iskanje zaposlitev, urejanje zadev s področja socialno-varstvenih pravic in podobno. Pripravlja tudi druženja z družinami, spomladi v Šentjakobu ob Savi, poleti pa v Dolenjskih Toplicah. Ker si večina družin ne more privoščiti dopusta, so takšna druženja za družine z več otroki eden od prijetnejših trenutkov.

(povzeto po tiskovnem sporočilu Alena Salihoviča)