Suvereni malteški viteški red čaka obsežna reforma, je v pogovoru za spletni portal Vatican News napovedal pred kratkim izvoljeni veliki mojster Fra' Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. V središču trenutnega posvetovalnega procesa so med drugim spodbujanje verskega življenja, sodobna gospodarska uprava in vloga žensk v redu. V proces je vpletenih več sto pripadnikov reda z vsega sveta, pa tudi številni cerkveni izvedenci.



Institucionalna kriza malteškega viteškega reda v preteklem letu je bila naporna in je pomenila velik izziv, vse nas je spodbudila k premišljevanju, je pojasnil veliki mojster. Krizo pa so v redu vzeli tudi kot »pomembno priložnost za nadaljnji razvoj«. Prve učinke je že videti, recimo vlogo žensk v vodstveni strukturi reda. Odnose s Svetim sedežem Dalla Torre opisuje kot »trdne«: »Papež Frančišek ne spusti nobene priložnosti, da bi nam zagotovil svojo podporo.« Preko papeškega delegata nadškofa Angela Becciuja imajo malteški vitezi stalen stik s svetim očetom.

Predhodnik Dalla Torresa na položaju velikega mojstra, Britanec Matthew Festing, je v začetku leta 2017 odstopil pod pritiskom papeža Frančiška, vzrok za njegov odstop pa so bili skrhani odnosu v vrhu reda. Suvereni malteški viteški red je podrejen Svetemu sedežu, obenem pa je samostojni subjekt mednarodnega prava. Malteški viteški red se je v zadnjih desetletjih močno razširil, »nad vsemi pričakovanji«, je povedal Dalla Torre. Leta 1961 je imel red diplomatske odnose s 25 državami, danes jih je že več kot sto. Maltežani so po lastnih navedbah navzoči v 120 državah na vseh celinah; imajo okoli 13.500 članov, poleg tega pa še okoli 130.000 prostovoljcev in uslužbencev.

Ustanovitveno geslo red zavezuje k pričevanju vere ter služenju ubogim in bolnim. V hitro spreminjajočem se svetu pa je nudenje pomoči vedno težje, je poudaril Dalla Torre. Nujno potrebna bo prilagoditev mreže pomoči. »Danes vidimo sistematično kršenje humanitarnega prava,« je pojasnil veliki mojster. Šole, cerkve in bolnišnice so tarče napadov. Pred stotimi leti so bili v največji meri zaradi sporov prizadeti vojaki; danes so med njimi tudi civilisti, predvsem ženske in otroci. Dalla Torre je diplomatsko mrežo reda označil za nujno potrebno. Ta nima politične, ampak humanitarno funkcijo: dostop do kriznih območij, da ljudem v stiski in vsem trpečim lahko omogočijo čim učinkovitejšo pomoč.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)