V sredo, 18. oktobra, smo v Galeriji Družina pripravili pogovor z avtorico knjige Moje ime je Meriam Antonello Napoli, ki se ji je pridružil Tomo Križnar. Pogovor je vodila Mojca Purger.

Borca za pravice civilistov v Darfurju sta spregovorila o politični situaciji v Sudanu, kršenju človekovih pravic, vlogi Evropske unije in ZDA pri konfliktu in o njuni humanitarni dejavnosti.

Meriam Wani je leta 2014 sudansko sodišče v ponarejenem procesu obsodilo na smrt zaradi odpada od islamske vere, saj se je kot hči muslimana, ki je družino zapustil, poročila s sudanskim kristjanom.

Meriam je bila vzgojena v krščanskem duhu. A človek, ki se je izdajal za njenega brata, je trdil, da je odpadnica od islama in tudi prešuštnica, saj se kot »muslimanka« ne bi smela poročiti s kristjanom. Grožnje s smrtjo, strašne razmere v zaporu in rojstvo otroka v celici je niso zlomili. V boj za rešitev noseče Meriam so se vključili številni aktivisti, med njimi tudi italijanska novinarka in borka za človekove pravice Antonella Napoli. Založnika za knjigo o je težko našla, vendar je vztrajala in pri majhni založbi, ki izdaja podobne knjige, so jo uslišali. Poudarila je, da je knjiga pozitivno upanje za kristjane v Sudanu.

Temu nepokvarjenemu ljudstvu je treba dati glas

Ko je videla prizore spora, trpljenje ljudstva in upanje v njihovih očem, da bi jim kdo pomagal, je vedela, da mora govoriti o situaciji v Sudanu.

Tudi Tomo Križnar, ki je bil v Sudanu zaprt kar osemkrat in dvakrat izgnan iz nubskih gora, je poznal Meriamino zgodbo, ki se je srečno končala. Vendar je takšnih Meriam še veliko. Predvsem je znano njegovo delovanje za pomoč Nubijcem, saj se čuti dolžnega in odgovornega. Ko se je namreč v študentskih časih prvič srečal z njimi, je hudo zbolel. Čeprav so mu zdravniki namenili le še leto in pol življenja, je preživel. Vendar pomagati temu nepokvarjenemu ljudstvu, povezanemu z naravo in človekovo globino, ni lahko. Skupaj z Misijonskim središčem Slovenije je priskrbel sistem, s katerim bi lahko poiskali in črpali vodo, pa je ne morejo dostaviti, saj je meja nepropustna.



Politike rešitev spora ne zanima

Oba opažata, da se o Sudanu v evropskih medijih sploh ne govori, čeprav gre tudi za kršenje človekovih pravic kristjanov. V 19. stoletju je v Sudanu deloval slovenski misijonar Ignacij Knoblehar, kjer je postal apostolski generalni vikar za osrednjo Afriko s središčem v Kartumu in ustanavljal misijonske postaje. Prav prek krščanske vere so Sudanci spoznali odpuščanje.

Ampak vse je postalo posel, zato politike rešitev spora ne zanima. Najbolj pa ob tem nastradajo civilisti. Zato potrebujemo goreče glasove, saj Nubijcev, ki jim grozi celo genocid, nihče ne sliši, je dejal Križnar. Še posebej, če bodo ZDA končale svojo misijo, je dodala Antonella Napoli. Zdaj sama tja ne more, saj so ji pred letom dni blokirali vizo. »Vedno bom govorila samo o tistem, kar sem videla, nič drugega, kot sem vedno počela. Če bom videla, da se zadeve stabilizirajo, sem pripravljena o tem poročiati, vendar mi morajo dovoliti iti tja. Zaljubila sem se v sudansko ljudstvo.«

Italijanska novinarka tudi ugotavlja, da se demokratizacijski procesi ne razvijajo, ker za to ni interesa. Nestabilno državo je namreč lažje ropati. Samo humanitarna pomoč ni dovolj, a je nujna.

Pomembno je tudi izobraževati ljudi, jim omogočiti možnost interneta, tehnologije, tako, da se bodo lahko sami odločali, vendar je treba ohraniti fušo nubijskega ljudstva.

Križnar je v Sudan aktiven skupaj s svojo ženo. »Če nama ne bo uspelo, bo najino srce zakrnelo. To pa je najhujše, kar se lahko zgodi. Vsakič ko se vrneva nazaj v Evropo, vidiva ljudi bolj apatične in kolektivno depresivne.« Če ne delamo tistega, kar globoko v sebi vemo, da je prav, postanemo brezbrižni, »zabetoniramo« občutke krivde in greha, bomo zakrneli tudi za vse lepo, kar je na svetu in ne bomo mogli uživati božjega stvarstva, lepega v človeku in tudi sebe ne, je prepričan Križnar. Ob koncu dogodka je odločno dejal: »Nadaljeval bom s tem, saj nočem umreti kot bedak.«

Antonella Napoli je bila dan prej, v torek, 17. oktobra, gostja v Mariborski knjižnici.

Pretresljiva zgodba o kristjanki, ki ji je grozila celo smrt, ker se ni hotela odpovedati krščanski veri, je na voljo v fizični in elektronski obliki. Odlomke iz knjige Moje ime je Meriam ste bralci časopisa Družina lahko prebirali v Družini.
Foto: Tatjana Splichal

Video predstavitve knjige: