Okoli 32.000 verujočih, ki so prispeli s 410 avtobusi, osmimi posebnimi vlaki, osebnimi avtomobili, kolesi ali peš, je skupaj z zborom 720 duhovnikov, 18 škofov in papeževim odposlancem, kardinalom Tarcisiom Bertonejem, na celjskem stadionu Arena Petrol sooblikovalo uglašeno občestvo prvega slovenskega evharističnega kongresa, ki ga je posebej zaznamovala beatifikacija prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta.

Veliko je bilo v zadnjih dneh niti, ki so spletle dokončna tkanino kongresa: romanje milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij, ki ga je po župnijah spremljala množica častilcev Matere Božje; druženje mladih, ki so s Teharij poromali v Celje k Sv. Duhu, kjer so skupaj s škofom Bizjakom razmišljali, bedeli, molili; obsežne sklepne priprave, ki so angažirale stotine prostovoljcev; sprotno obveščanje javnosti, kjer sta se izkazala Radio Ognjišče in Tiskovni urad Slovenske škofovske konference; ne nazadnje v ta sklop lahko umestimo tudi državniški del obiska kardinala državnega tajnika Tarcisia Bertoneja, ki se je v soboto, 12. junija, srečal s predsednikoma vlade in države ter jim tako(ne)posredno poročal o pomembnosti kongresa ne le za slovensko katoliško občestva, temveč za celoten narod in družbo.

Vrh pa je to dogajanje, ki ima prave in očitno globoke korenine v dvoletni duhovni pripravi nanj, doseglo s slavjem na celjskem stadionu. Njegov uvod so zaznamovala duhovno-ritmična glasba, prihod brezjanske Marijine podobe na stadion in prepričljiva pričevanja o evharistiji, ki neposredno zaznamuje človeška življenja. Osrednji gost tega dela kongresnega programa je bil svetovno znani misijonar slovenskega rodu na Madagaskarju Pedro Opeka. Njegov nastop je želel izzveneti kot izkušnja konkretnega življenja, zlasti življenja najbolj trpečih, odrinjenih, revnih.

Mašno daritev je že v uvodnem delu zaznamovala razglasitev Alojzija Grozdeta za blaženega. Po prošnji za to razglasitev, ki jo je pred papeževim odposlancem izrekel novomeški ordinarij mons. Andrej Glavan, in predstavitvi Grozdetovega življenjepisa s strani postulatorja mag. Igorja Luzarja je kardinal Bertone prebral beatifikacijski odlok. Odkrivanje Grozdetove slike (delo slikarja Tomaža Perka), prinos njegovih relikvij, pesem o prvem slovenskem mučencu – vse to je spontano sprožilo navdušeno ploskanju zbrane množice.

Na Grozdetov zgled je v mašnem nagovoru opozoril tudi kardinal Bertone, ko je med drugim dejal: Prvi sad resnične vere je življenje iz ljubezni, ki je dejavna v službi bratov in sester v potrebi in ki je pripravljena ljubiti vse, celo svoje sovražnike. Kakor prvi kristjani bi tudi mi morali živeti tako, da bi se o nas lahko reklo, da »je imela množica teh, ki so sprejeli vero, kakor eno srce in eno dušo« in da »nihče med njimi ni trpel pomanjkanja«, kajti »sleherni je dobil, kar je potreboval«. (Apd 4,32–36) Zato vas, dragi prijatelji, spodbujam, da bi še bolj okrepili svoje prizadevanje za dobrodelno dejavnost po zgledu mnogih bratov, ki so v preteklih stoletjih na tej slovenski zemlji svojo vero v vstalega Gospoda izpričali z darovanjem samih sebe v službi Cerkve in z dejavno podporo tistim, ki so bili njihove pomoči potrebni. Prav v tem smislu imamo lahko za sad Božje previdnosti, da sem danes kot enega izmed sinov te ljubljene dežele lahko vpisal med blažene Alojzija Grozdeta. Že v svoji rani mladosti je bil resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu. Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu.

Vatikanski državni tajnik je ob sklepu slovesnosti, ki se je iztekla v evharistično procesijo, opozoril, da je z dogajanjem v Celju neposredno povezan tudi papež Benedikt XVI., ki je pri opoldanski molitvi angelovega češčenja prvega slovenskega mučenca vsemu svetu postavil za zgled, in sicer z besedami: »Danes bi se rad še posebej z veseljem spomnil razglasitve dveh novih blaženih, ki sta oba živela v preteklem stoletju. Včeraj je bil v Španiji za blaženega razglašen laik in novinar Manuel Lozano Garrido. Kljub bolezni in invalidnosti je delal v krščanskem duhu in z obilnimi sadovi na področju družbenih komunikacij. Danes dopoldne pa je moj legat kardinal Tarcisio Bertone v Sloveniji vodil sklepno slovesnost slovenskega evharističnega kongresa, med katero je za blaženega razglasil mladega mučenca Alojzija Grozdeta. Še posebej je častil evharistijo, ki je hranila njegovo neomajno vero, sposobnost žrtvovanja za odrešenje duš in njegov apostolat v Katoliški akciji, da bi druge mlade pripeljal h Kristusu.«

Po maši so (nad)škofje Anton Stres (Ljubljana), Andrej Glavan (Novo mesto) in Stanko Lipovšek (Celje) sklicali priložnostno tiskovno konferenco, ki je izzvenela kot zahvala vsem, ki so se v presenetljivo velikem številu udeležili kongresa in vztrajali bodisi na stadionu ali v njegovi okolici, na vročem soncu, ter vsem, ki so poskrbeli za njegovo izvedbo. Sporočilnost kongresa, ki seveda sega v prihodnost Cerkve na Slovenskem, je nadškof Stres strnil v tri vsebinske poudarke: prizadevanje, da bi verniki razumeli sveto mašo kot nekaj, brez česar kristjana ni; kongres kliče v zavest dolžnost pričevanja za katoliško vero; iz evharistije pa izvirajo tudi solidarnost, dejavna ljubezen in družbena odgovornost – torej tisti neločljivi del krščanskega poslanstva, ki mu bo namenjen osrednji razmislek v letu 2011.