V svetu se neprestano menjavata dan in noč, svetloba in tema, dobro in hudo. Višek te dvojnosti sta življenje in smrt. Človek išče odgovor na zapleteno vprašanje: »Zakaj smrt, ko pa vse hrepeni po življenju?!« - Morda je prav v tem vprašanju že odgovor: »Smrt je potrebna za novo življenje.« - To ne velja le za naravne pojave, ampak tudi na človeka in njegov smisel. Življenje, ki ga živimo, neprestano »odteka«. Skušamo ga sicer zaustaviti in ga zavarovati, vendar se nam sproti izmika.

Potreben je drugačen pogled. Kako se počutim, ko nekomu z veseljem in brezplačno naredim nekaj dobrega? Ali s tem ne pridobim življenja? Človek je bitje, ki lahko prehiteva tudi smrt in sicer takrat, ko umira za druge.

Velikonočna skrivnost nam sporoča prav to. Jezus prostovoljno in zavestno sprejema darovanje svojega življenja za druge. »Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem (Jn 10,17-18).«

Veliki petek mora biti, da lahko doživimo veliko noč. Če z Njim trpimo in umiramo, potem vemo, da bomo z Njim tudi zaživeli novo, polno življenje. Ne šele po smrti, ampak že danes, že sedaj in tukaj. Povsod tam, kjer dobrota zmaguje nad hudobijo, kjer ljubezen premaguje sovraštvo, kjer odpuščanje prevlada nad maščevalnostjo … tam življenje premaguje smrt. In to je vstajenje, ki se ga veselimo v Jezusu Kristusu.

Vsem želim, da bi v velikonočnih dneh tudi osebno doživeli zmago življenja nad smrtjo in to veselo oznanilo prinašali tudi drugim!

msgr. Alojz Uran
ljubljanski nadškof in metropolit