»Jezusova smrt pomeni očiščenje naših grehov. Moč vstalega je moč odrešenja. Na koncu časov nas bo Gospod sodil, ali smo njegov dar odrešenja sprejeli ali zavrgli.« FOTO: Tatjana Splichal



Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislav Zore se je med pridigo pri sveti maši na veliko noč (v celoti jo lahko preberete TUKAJ) vprašal, kako živ je Jezus naše vere.
»Smo se srečali z njim v dvorani naših strahov in ujetosti in slišali njegov pozdrav 'Mir vam bodi!'? Smo ga odkrivali na poteh naših dvomov in razočaranj in ga prepoznali, ko nam je govoril svojo besedo, razlomil kruh in nam ga dal? Smo ga srečali na obalah naših prizadevanj in neuspehov in nam je pripravil ribo in kruh, ker so bile naše mreže prazne, mi pa utrujeni in lačni?« se je spraševal nadškof.

Ni namreč dovolj, da Jezus v našem življenju ostane pripoved drugih ali podatek iz preteklosti ali znanje iz veroučnih ur. »Papež Frančišek pravi, da ne verujemo v ideje, temveč v Jezusa. Dokler je apostol Tomaž poslušal druge apostole pripovedovati, da so videli vstalega Kristusa, je to samo utrjevalo njegov dvom in nejevero. Tomaž je zahteval srečanje, brez tega mu vsa pripovedovanja niso pomagala do vere. Ko pa je slišal Jezusovo besedo 'Tomaž, stegni svojo roko', je padel na kolena in veroval,« je izpostavil.

Zato ga moramo tudi mi srečati, je nadaljeval Stanislav Zore: »Na tem svetu nasilja in umiranja, grobov in zavaljenih kamnov, brezbrižnosti in teptanja dostojanstva Jezus še moli za odpuščanje: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!' To molitev za njim ponavljajo mnogi, ki doživljajo krivico in nasilje, a ne dovolijo, da bi postala del njihovega srca. Čeprav pribiti, tudi ti dajejo zadnjo besedo odpuščanju in življenju. Jezus dan za dnem vstaja v srcih teh ljudi, ki razodevajo živega Kristusa, ki je vstal in živi.«


Nadškof Stanislav Zore: Na tem svetu nasilja in umiranja, grobov in zavaljenih kamnov, brezbrižnosti in teptanja dostojanstva Jezus še moli za odpuščanje. FOTO: Tatjana Splichal


Nadškof Cvikl: Veličino vstajenja prav sprejmemo le v veri

Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl je v pridigi (v celoti jo lahko preberete TUKAJ) na veliko noč v mariborski stolnici poudaril, da lahko veličino Jezusovega vstajenja prav spoznamo in sprejmemo le v veri. »Človeško gledano gre za nerazložljiv dogodek. V veri pa lahko spoznavamo Božji poseg in tudi mi sprejmemo to luč, ki ne razsvetli samo Jezusovega vstajenja, ampak daje smisel tudi življenju vsakega od nas,« je dejal.

»Jezusova prikazovanja po vstajenju potrjujejo to, kar nam govori prazen grob. Jezus, vstali od mrtvih, se ni prikazal množicam, temveč izbranim pričam, ki jim daje naročilo, naj ljudstvu oznanijo in izpričajo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih,« je zatrdil nadškof Cvikl.

Vstali Gospod ima vso Božjo moč, ki pa se ne odraža v maščevanju tistim, ki so ga pribili na križ, temveč se razodeva v usmiljenju in odpuščanju. »Jezusova smrt pomeni očiščenje naših grehov. Moč vstalega je moč odrešenja. Na koncu časov nas bo Gospod sodil, ali smo njegov dar odrešenja sprejeli ali zavrgli,« je še pojasnil Alojzij Cvikl.

»Ljudje večkrat dvomimo, da se po razočaranju, preizkušnji in trpljenju še lahko rodi novo upanje. Velika noč nam govori, da je vse to možno,« je zaključil mariborski nadškof.


Kristusovo vstajenje od mrtvih je privilegij vseh privilegijev. FOTO: Tatjana Splichal


Škof Štumpf: Velika noč – prečudoviti Božji privilegij

Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je med velikonočno pridigo (v celoti jo lahko preberete TUKAJ) v soboški stolnici izpostavil veliko noč kot prečudoviti Božji privilegij.

»Zelo veliko zadnje čase govorimo o privilegijih: kdo bo prej prejel cepivo, kdo ima pri tem prednost. Ko gre za druge, sem glede privilegijev zelo pozoren; precej manj, ko gre zame,« je začel škof Štumpf.

Privilegij je lahko moralno sporen in velikokrat povezan z močjo in s korupcijo, ni pa vedno slab, je poudaril škof: »Dobro je, da ga pri oskrbi imajo starejši, ranljivi ljudje in težki bolniki, ki brez takšnega privilegija ne bi mogli niti preživeti. Na mnogih področjih je privilegij dober ali celo nujen.«

Toda Kristusovo vstajenje od mrtvih je privilegij vseh privilegijev. »Najhuje, kar se dogaja vsakemu živemu bitju, je njegova smrt. Ta grozovitost je naša stalnica. Žal je smrt posledica starodavnega greha, o katerem človeštvo nima spomina, a o njem govori Sveto pismo in zaradi njegovih posledic trpimo na vsakem koraku,« je še dejal škof Peter Štumpf.


Božja beseda, izročilo Cerkve in naravne zakonitosti nam razodevajo, da trpljenje in smrt, ki ju je premagal Kristus, prinašata Življenje, ki se ne konča in ga zato lahko zapišemo z veliko začetnico. FOTO: Tatjana Splichal


Škof Bizjak: Trojno sporočilo

Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak se je v nagovoru za veliko noč (v celoti ga lahko preberete TUKAJ) osredinil na trojno sporočilo praznika, ki nam osvetljuje in razodeva različne skrivnosti našega življenja, med njimi tudi tri preproste, a globoke skrivnosti: smiselnost trpljenja, krotkosti in upanja.

»Resnica o očiščevalni moči in vrednosti trpljenja je razumsko dojemljiva in marsikateri svetopisemski pa tudi poganski človek si je tako osmislil svoj vsakdanji križ in vsaj ublažil, če že ne odpravil, bolečino njegovega pritiska,« je škof Bizjak spregovoril o smiselnosti trpljenja.

O smiselnosti krotkosti je dodal: »Naše duhovno življenje ni naporno zaradi ponižnosti, uboštva in zdržnosti, temveč je zaradi naše ošabnosti, lakomnosti, počutnosti. Naš voz je težak, ko smo vpreženi v našteta samoljubja, in naš jarem je prijeten in naše breme lahko, kadar posnemamo Kristusa, ki je krotak in iz srca ponižen, in Mojzesa, ki je bil bolj krotek kot vsi ljudje na zemlji.«

Kristus je upanje slehernega človeka in vsega sveta, »upanje slave« v nas. »'In v nikomer drugem ni odrešenja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem rešiti',« je škof Jurij Bizjak ponazoril z navedkom iz Apostolskih del.


»Naše duhovno življenje ni naporno zaradi ponižnosti, uboštva in zdržnosti, temveč je zaradi naše ošabnosti, lakomnosti, počutnosti.« FOTO: Tatjana Splichal


Škofijski upravitelj Metličar: Velikonočnica v tretje zacvetela z naznanilom novega škofa

Škofijski upravitelj Škofije Celje Rok Metličar je v velikonočnem voščilu najprej poudaril, da nam Božja beseda, izročilo Cerkve in naravne zakonitosti razodevajo, da trpljenje in smrt, ki ju je premagal Kristus, prinašata Življenje, ki se ne konča in ga zato lahko zapišemo z veliko začetnico.

»K temu nas še posebej nagovarja velikonočnica, ki jo imamo v grbu celjske škofije, kjer se nahajata njeni avtohtoni rastišči. Cveti zgodaj spomladi in, s svojim puhastim varovalom, preživi v okolju, kjer jo večkrat preseneti spomladanska pozeba. Letos je razlog veselja še večji, saj je, v času cvetenja, v tretje zacvetela z naznanilom novega celjskega škofa,« je pojasnil Rok Metličar.

»Kljub ponovljenim določilom in lanskemu izkustvu praznovanje velikonočne skrivnosti vstopa (skozi oblake) v naš čas in prostor s sporočilom: 'Mir vam bodi! Veselite se, Kristus je vstal, z njim bomo vstali tudi mi!'« je še zapisal Rok Metličar in vernikom zaželel, naj bo blagoslovljena, radostna in upanja polna velikonočna skrivnost. »Kristus je vstal, vstanimo z njim tudi mi!«