Zapri
Iskanje

Velikonočno tridnevje: skrivnost Trpečega, Umrlega in Vstalega

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 07. 04. 2020 / 11:03
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 12.05.2020 / 08:47
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Velikonočno tridnevje: skrivnost Trpečega, Umrlega in Vstalega

Velikonočno tridnevje: skrivnost Trpečega, Umrlega in Vstalega
Liturgik prof. Slavko Krajnc z nasveti, kako naj doma praznujemo praznična bogoslužja.

Foto: Tatjana Splichal


Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi tega dokumenta so slovenski škofje ordinariji sprejeli navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji. V prejšnji številki (Družina, štev. 14, stran 2 in 3) je profesor liturgike Slavko Krajnc povedal, kako naj sledimo navodilom, da bomo v tem izrednem času preizkušnje prek elektronskih medijev čimbolj povezani s škofi, duhovniki in župnijskim občestvom, tokrat pa smo se ob molitvah, ki so jih priporočili škofje, ustavili še pri liturgičnih poudarkih skrivnosti velikonočnega tridnevja.

Tridnevje v štirih dneh

Zakaj rečemo velikonočno tridnevje, če pa se štiri dni spominjamo Gospodovega trpljenja in vstajenja? »Po judovskem štetju se dan začne po sončnem zahodu prejšnjega dne, kar moremo razumeti, da tudi mi začnemo veliki petek z obhajanjem svete maše Gospodove večerje na veliki četrtek. Le tako razumemo, da obhajamo velikonočno tridnevje, to je skrivnost Trpečega – veliki petek, Umrlega – velika sobota in Vstalega – velika noč,« razloži prof. Slavko Krajnc.


Foto: Tatjana Splichal


Veliki petek – dan brez maše

Na veliki petek v ljudski govorici rečemo, da je edini dan v letu, ko ni maše. »Res je, da imamo na veliki petek samo bogoslužje brez evharistične molitve, to je brez posvetitve kruha in vina. Imamo le obhajilo prej, to je na veliki četrtek zvečer, posvečenih darov,« pravi prof. Krajnc: »Z odsotnostjo sv. maše želi Cerkev omogočiti vernikom, da bi se bolj spominjali Jezusove krvave daritve na križu. Pomislimo na Judovo izdajstvo, Pilatovo krivično obsodbo, križ in tri padce, na zapuščenost, kričanje množice, trnjevo krono, kalvarijo, križanje in smrt. Le kdor to podoživlja, zmore sam prenašati izdajstvo, krivico, zapuščenost, obsojanje, vsakdanji križ in sprejeti smrt. Namreč, podoživljanje Jezusovega trpljenja je nujno potrebna šola za življenje z Bogom. Kdor to šolo opusti, izpita večne sreče ne naredi! Če pa že naredi, pa je ocena zelo nizka.«

Podarite se Jezusu s poljubom križa

Obredje velikega petka zajema tudi češčenje, prinašanje in poljubljanje križa, kar bo letos odpadlo. Zakaj kristjani poljubljamo križ? »Znamenja v liturgiji so kot abecednik, s katerim ustvarjamo besede in z besedami oblikujemo sporočilo misli in srca,« razloži prof. Krajnc. Tako je po njegovih besedah tudi znamenje križa čudovito sporočilo Božje ljubezni do Boga, to je navpični tram, in do bližnjega, kar predstavlja vodoravni tram križa, sporočilo o tem, da nas Bog ljubi in da nas je odrešil s svojo daritvijo na križu. »Če to razumemo, moremo reči, da ne poljubljamo križa, ampak preko znamenja križa, Gospoda samega. In ker je Juda s poljubom izdal Sina človekovega in s tem oskrunil to sveto znamenje izročitve, smo kristjani toliko bolj dolžni na novo posvetiti to znamenje, s katerim se izročamo Gospodu. Posvetiti pomeni, da ga izvzamemo iz profanosti in ga namenimo za veličastna dela podaritve in izročitve Bogu in bližnjemu.« Čeprav obreda ne bomo obhajali kot občestvo v cerkvi, liturgik Krajnc pravi, da »za duhovnika ostane dolžnost, da pri obredu češčenja križa počasti križ s poljubom, medtem ko lahko verniki to storijo doma s poljubom križa na rožnem vencu ali ga za to sveto dejanje snamejo s stene ali vzamejo iz bogkovega kota.« Prof. Krajnc vabi slovenske kristjane: »Ne pozabite na veliki petek: podarite se Jezusu s poljubom križa! Njegove razprte roke želijo objeti slehernega, vendar le na privolitev. Namreč, 'ljubezen se ne da izsiliti', kot je zapisal pater Kolbe.«


Foto: Tatjana Splichal


Velika sobota – »mati vseh vigilij«

Zakaj na vigilijo beremo devet beril? »Vigilija je bdenje in razmišljanje o zgodovini odrešenja,« razloži prof. Krajnc: »Stara zaveza naznanja in pripravlja prihod Odrešenika. In ker se Bog razodene kot Stvarnik in tisti, ki si je izbral Abrahama, izvoljeno ljudstvo in jih po prerokih vzgajal in pripravljal na prihod Odrešenika, Cerkev določa sedem beril, iz katerih spoznavamo, da je Bog oseba, ki nas vodi, spremlja in posvečuje, tem berilom pa doda še dve, ki predstavljata krono Božjega delovanja v Jezusu Kristusu, v njegovi velikonočni skrivnosti trpljenja, smrti in vstajenja. S poslušanjem ali branjem Božje besede v sebi množimo to hrepenenje in pričakovanje Kristusove vrnitve, njegovega vstajenja in ga dejansko na zakramentalni način obhajamo.« Zato je, pravi prof. Krajnc, vedno veljala velikonočna vigilija za »mater vseh vigilij« (Avguštin), to je za osrednjo, največjo slovesnost vsega liturgičnega leta. Kljub fizični nenavzočnosti pri bogoslužju naj bo po besedah prof. Krajnca vendarle tudi letos za vse nas vigilija čas, ko nas Gospod nagovarja, razsvetljuje in poučuje o tem, da je z njegovim vstajenjem »tema z vesoljnega sveta pregnana.«

Velikonočna nedelja – vesel pozdrav Gospodu

Kaj izrečemo, ko pojemo aleluja? »Aleluja je pri bogoslužju najprej vesel pozdrav Gospodu, ki nam po diakonu ali duhovniku spregovori v evangeliju,« pravi prof. Krajnc: »Besede aleluja ne prevajamo, pomeni pa Slavite Gospoda. Hipolit Rimski pa pravi, da je aleluja neke vrste sklepni slavospev ali doksologija, ki pomeni: Blagrujemo Boga, ki je Bitje, Blagoslovljeni, Poveličani, in ki je ustvaril ves svet z besedo. Že Judje so ji dali mesto pri velikonočnih ali alelujnih psalmih (Ps 111–117). Tako je aleluja postala značilna velikonočna pesem. Izraža velikonočno veselje in zmagoslavje Vstalega. Zato so nekateri cerkveni očetje dajali slovesnim alelujam mistični pomen, to je, da so odsev nebeškega veselja.«

Verjamem, sklene prof. Krajnc, »da v preizkušnji današnjega časa pandemije koronavirus, alelujni vzklik veselja ne more imeti tistega osrečujočega izraza, kot ga ima pri sodelovanji pri bogoslužju: pri vigiliji, obredu vstajenja, procesiji in vstajenjski maši. Lahko pa doživetje slovesne aleluje pri bogoslužju letos nadomestimo s ponavljanjem vzklika Kristus je vstal tako dolgo, dokler ne bodo vaši bližnji prepoznali na vašem obrazu, čutenju, drži in načinu življenja odsev vstalega Gospoda.«


Foto: Tatjana Splichal


Blagoslov velikonočnih jedi

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda


Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedi (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.



Blagoslov velikonočnega zajtrka

Znamenje križa. Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.



Foto: Tatjana Splichal


Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa

Oče usmiljenja in tolažbe,

tvoj Sin Jezus Kristus

nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.

Pomagaj našim bratom in sestram,

ki že nosijo križ bolezni in so preizkušeni.

Nakloni jim izboljšanje zdravja,

njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.

Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,

da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,

raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.

Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,

da bomo rešeni bolezni

in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.

Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.

Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.

Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Nalaganje
Nazaj na vrh