Za vse, ki se tretji dan po velikem petku zberemo ob odprtem in praznem Kristusovem grobu ter prepevamo trikratno velikonočno alelujo z vedno višjim in močnejšim glasom, je Kristusovo vstajenje dogodek, ki nas osvobaja in velika noč je praznik našega osvobojenja ali odrešenja. Na veliki petek zremo Kristusa v nemoči, kot poraženca in na križ pribitega. Na veliko noč pa je pred nami kot zmagovalec nad hudobijo in sovraštvom, nad grehom ali zlom, še več: nad smrtjo. Poslednja zmaga je vedno njegova. Z njo nas osvobaja strahu pred ničem, nesmislom ali praznino življenja; osvobaja nas za novo življenje.

Za vse, ki verujemo, kar obhajamo in slavimo, je velika noč 'Kristusov danes'. To pomeni, da ne gre le za spomin na dogodek pred dva tisoč leti, marveč za dogajanje, ki se uresničuje danes, med nami in v nas. Vstali Kristus je naš 'danes' in naš 'jutri', naš začetek in konec, naše vse. Zato je velika noč praznik naše vere v Kristusa, ki med nami in z nami živi.

Za nas, ki imamo v Kristusovem vstajenju zagotovilo svojega vstajenja in večnega življenja, je velika noč praznik upanja. Naš Bog ni oddaljeni Bog, je z nami tudi v smrti. V njegovi roki je naša usoda, v Kristusovi smrti je smrt naše smrti in v njegovem vstajenju je naše vstajenje. Naš cilj ni veliki petek s štirinajsto postajo križevega pota, marveč velika noč z vstajenjem v novo življenje.

Končno je za nas velika noč dogodek, ki nas obvezuje, da smo vedno in povsod velikonočne priče, s Kristusovim vstajenjem zaznamovani pričevalci, oznanjevalci in nosilci sporočila, da je naše sedanje življenje delavnik za večno nedeljo.

Vsem sobratom duhovnikom, redovnikom, redovnicam, vsemu Božjemu ljudstvu, rojakom po svetu, posebej še bolnim in trpečim voščimo: Blagoslovljene velikonočne praznike!

slovenski škofje