Akademski slikar Veljko Toman je v dobrih štirih desetletjih imel že 160 samostojnih razstav. Stoenainšestdeseto mu je v sredo, 6. marca, v galeriji Družina odprl ljubljanski škof Anton Jamnik.

Likovno zida hiše

»Interpretativni lok slikarja Tomana sega od realizma prek ekspresivnih poudarkov do abstraktnih zapisov. Njegov likovni svet je porojen iz vizualnih zaznav, krajina je njegov nenehni ustvarjalni imperativ,« je na odprtju razstave dejala Anamarija Stibilj Šajn. V najnovejšem ustvarjalnem obdobju se Toman posveča raziskovanju preteklosti, ustvarja serijo slik, ki jim je dal skupen naslov Naša dediščina. »V njej z jasno izraženim konceptom išče, doživlja, proučuje in v njemu lastnem slogu likovno zida hiše. Prav posebno hišo – dedkovo. S takšnim poimenovanjem tudi besedno razkriva svoj čustveni odnos do tovrstne vsebine,« je dejala Stibilj Šajnova in posebej izpostavila slike, na katerih je Toman upodobil »dedkovo hišo« v Lipovcah ali Moravskih Toplicah ali tisto v Medani. »Prinašajo nam sporočilo, ki je v urbani krajini vse pogosteje preslišano, in govori o tem, da je z okoljem potrebno vzpostaviti dialog, biti z njim v medsebojni soodvisnosti.«

Škof Jamnik: Vstopamo v svetišče spomina

Razstavo je odprl škof Anton Jamnik, ki je dejal, da smo v razstavnem prostoru kot na gori Tabor: »Obkroža nas lepota barv, sijaj, upanje, dediščina, prihodnost. Mislim, da bomo nocoj iz tega prostora odšli z navdihom notranje lepote.« Navedel je sv. Avguština, ki je zapisal, da moramo vstopati v svetišče spomina. »Svetišče, spomin pa ni samo preteklost,« je dejal škof. »Svetloba je tista, ki zmaga na tej razstavi. Svetišče spomina je barvito, polno svetlobe. Vstopamo v spomin, v preteklost, ki pa nam pokaže barvito sedanjost in prihodnost.«

Toman: »Ne ustvarjam, da bom drugim všečen.«

Da so slike, z izjemo dveh, nove in prvič razstavljene, je Toman povedal posebej za Družino. In zakaj se je odločil razstavljati v cerkvenih prostorih, saj ga ne poznamo po sakralnih motivih? »Resda me javnost po sakralnih motivih ne pozna, kar pa še ne pomeni, da jih ne slikam. Poglejte detajle na mojih slikah,« je usmeril pogled na sliko, kjer je ob stari hiši upodobil zapuščeni križ, kakršni so bili nepogrešljivi v bohkovih kotih. »Sploh nisem razmišljal, da je to cerkven prostor. Povabilo, da razstavlja v galeriji Družina je lahko za vsakega slikarja čast in izziv. Ko postaviš na ogled svoje delo, postaviš na ogled sebe. In moja umetnost je – če se grdo izrazim – egoistična. Ne ustvarjam, da bom drugim všečen. Če ljudi nagovorim, sem vesel, če pa se jih moje ustvarjanje ne dotakne, pa zato ne bom začel slikati drugače,« je dejal Toman, ki je reden gost na sinjevrških kolonijah Umetniki za Karitas. Povedal je, da na nobeno od 160 odprtij razstav ni prišlo toliko njegovih stanovskih kolegov kot prav na sinočnje odprtje v galerijo Družina. Vernih in nevernih, to sploh ni pomembno, pravi Toman, »druži nas lepota«.

Kdo je slikar Veljko Toman?

Rodil se je leta 1944 v Splitu. Otroštvo je preživel v Savinjski dolini. Po končani šoli za oblikovanje se je leta 1967 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in v štirih letih diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorju Sedeju. Zaposlil se je v Mestnem muzeju in nadaljeval študij restavratorstva pri prof. Miru Šubicu, pridobil si je še naziv akademski konservator. Je poročen, ima tri odrasle hčere, za slikarstvo pa navdušuje tudi že svoje vnučke.


Foto: Tatjana Splichal