Prvi romarji so se 1. maja začeli zbirati v mariborski stolnici že navsezgodaj. Molitve in žrtve na poti romanja smo namenili za dobre družine in duhovne poklice. Vso pot so nas vodile besede apostola Pavla: Vem, komu sem veroval (2 Tim 1,12).

Ob šestih je romarje nagovoril mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Spomnil jih je, da je vsako romanje podoba našega zemeljskega romanja proti končnemu cilju v nebeški domovini. Skupaj smo na poti, pozorni drug na drugega. Nadškof je romarjem podelil blagoslov in v treh manjših podskupinah so odšli na pot. V čudovitem dnevu, obsijanem s soncem, je bilo vzdušje romarsko, veselo in sproščeno – preplet molitve, tišine, prijateljskega klepeta, podelitve življenja …

Na vsaki od vmesnih postaj so si romarji vzeli čas za razmislek o identiteti ene od oblik poklicanosti in molili za poklicane v zakon, v duhovniški in diakonski poklic ter v različne oblike posvečenega življenja. V Slivnici, Račah in Cirkovcah so ob toplem sprejemu žup...