Zapri
Iskanje

Vendarle konec zdravstva kot plenilskega poligona?

Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 17. 01. 2022 / 17:14
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.01.2022 / 18:52
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Vendarle konec zdravstva kot plenilskega poligona?

Vendarle konec zdravstva kot plenilskega poligona?
Dr. Blaž Mrevlje je na tiskovni konferenci, ki so jo 11. januarja sklicali predlagatelji novele zakona o javnem naročanju v zdravstvu, podprl zakon. FOTO: zajem zaslona
Družbeni nauk Cerkve se med številnimi drugimi področji dotika tudi zdravstva, saj poudarja pomen dostopnosti (vsaj osnovnega) zdravstvene oskrbe za vse in hkrati odločno obsoja vse oblike korupcije in monopolov, zlasti tiste, ki prizadevajo najbolj ranljive.

Med te ranljive skupine pa vsekakor sodijo tudi bolni, ki so bili in so še v slovenskih razmerah zaradi dolgoletnega odlivanja javnega denarja v dobaviteljsko-zdravniške žepe prikrajšani za ustrezno oskrbo.

V zdravstvu prek prirejenih razpisov za umetno vzdrževanje previsokih cen zdravil, pripomočkov, naprav, storitev … izgine okoli 400 milijonov evrov letno.

Opozarjanj na takšne razmere je bilo doslej nebroj. Spomnimo na tem mestu le na nastop zdravnika dr. Blaža Mrevljeta na odmevnem posvetu »Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti« oktobra 2019 v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, o katerem smo poročali tudi v Družini. Po Mrevljetovih besedah sta glavna problema v slovenskem zdravstvu dva: organiziran kriminal in sistemska korupcija. Vsi drugi problemi so temu podrejeni oziroma iz tega izhajajo. Zdravstvo kot največji podsistem je v naši državi, ki v jedru ostaja priklopljena na primitivno balkansko korupcijo v javnem sektorju, ne samo največji, temveč tudi najbolj stabilen plenilski poligon zdravniško-dobaviteljske mafije. Kajti »karavanški predor pride in gre, drugi tir pride in gre, zdravstvo pa je ves čas tukaj, saj ga vsi potrebujemo«, je razmere slikovito opisal dr. Mrevlje. Verodostojni podatki namreč kažejo, da v Sloveniji skozi korupcijo letno izgine polčetrta milijarda evrov, po Mrevljetovi hipotezi od tega v zdravstvu prek prirejenih razpisov za umetno vzdrževanje previsokih cen zdravil, pripomočkov, naprav, storitev … okoli 400 milijonov evrov letno.

Ureditev tega področja bi morala biti ena prednostnih nalog politike. A v kakšni smeri? Na omenjenem posvetu je dr. Mrevlje predlagal, da se bo morala politika enkrat vendarle umakniti iz zdravstva, pred tem pa bi morala narediti še nekaj ključnih korakov: uveljaviti dejansko ničelno stopnjo tolerantnosti do korupcije, ukiniti organiziran kriminal v zdravstvu in izbrisati zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško mafijo ter spisati interventni zakon, ki bi znižal vse cene v zdravstvu na raven referenčnih cen npr. v Nemčiji ali Skandinaviji, s čimer bi prihranili nekaj sto milijonov evrov in jih namenili za bolnike in zdravstveno osebje.

 Posvet »Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti« oktobra 2019 v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. FOTO: Bogomir Štefanič

Ali se stvari zdaj vendarle premikajo v tej smeri? Državni zbor je minuli teden (13. januarja), kot je poročala STA, z 42 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o javnem naročanju, ki nabave medicinske opreme regulira s sistemom referenčnih cen. Ta bo po mnenju koalicije omogočil znižanje cen medicinske opreme, opozicija pa je opozarjala, da naj bi zakonske spremembe pomenile še več odtekanja javnega denarja v zasebne žepe.

Preprečili bi, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah.

Novelo zakona o javnem naročanju medicinske opreme in pripomočkov je v zakonodajni postopek vložila koalicija s podporo SNS. Predlog zakona je na seji minuli četrtek uvodoma predstavila poslanka SDS Karmen Furman, sicer predsednica preiskovalne komisije DZ za področje nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je samo pri nabavi kolčnih protez ugotovila, da je razlika v ceni med slovenskimi bolnišnicami kar 75 odstotkov. Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen bi po besedah Furmanove tovrstno prakso preprečili: »Preprečili bi torej, da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale«. V praksi bi se referenčna cena določila na javnem razpisu, oblikoval bi jo na novo ustanovljeni vladni urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije.

Spremembe v tej smeri so podprli poslanci koalicije, SNS, DeSUS in predstavnika manjšin, proti pa so glasovali predvsem poslanci Levice, večina opozicije pa se je vzdržala oz. niso bili navzoči pri glasovanju; kritike nasprotnikov zakona so šle v smeri, da naj bi odpiral še dodatna korupcijska vrata v zdravstvu.

Zakon po desetletjih preplačevanja medicinskega materiala pomeni prvi korak k slovenskemu približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije.

Ali tak opozicijski očitek vzdrži? Odgovor na to vprašanje lahko najbolj verodostojno ponudijo tisti ljudje iz zdravstvenih vrst, ki se osebno in poklicno že leta izpostavljajo za spremembe pri naročanju zdravil in medicinske opreme. Številni so povezani v skupini zdravstvo.si, ki je včeraj izrecno podprla sprejeti zakon. »Mnenja smo, da gre za prelomni dogodek na tem področju, saj zakon po desetletjih preplačevanja medicinskega materiala pomeni prvi korak k našemu približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije,« so zapisali v izjavi za javnost in ob tem izrazili ponos, ker je v sprejetem zakonu upoštevanih kar nekaj njihovih priporočil.

Presekati ustaljeno prakso preplačevanja medicinskim pripomočkov v slovenskem javnem zdravstvu dr. Blaž Mrevlje jemlje kot svoje poslanstvo.

Da pa zakon ne bi ostal le mrtva črka na papirju in da ga dobavitelji ne bodo znova izigravali, je nujno, da država zagotovi njegovo dosledno implementacijo po vzoru izvedbenega predloga, opozarjajo v skupini zdravstvo.si. Posebej jim je pomembno, da »uresničitev zakona vodijo brezkompromisni in strokovni ljudje z lastnimi izkušnjami s tega področja«. Zato za direktorja v zakonu predvidene agencije predlagajo prav že omenjenega zdravnika dr. Blaža Mrevljeta. Obrazložitev predloga je jasna: »Dr. Blaž Mrevlje je bil vrsto let aktiven na področju nabav v medicini in je poznavalec delovanja javnega zdravstva v na tem področju urejenih državah Evropske unije (Nemčija, Anglija, Poljska). V širši javnosti pa je dr. Mrevlje poznan po sodelovanju pri razkritju hudih zlorab javno zbranega denarja v primeru večkratnih predplačil žilnih opornic (Poročilo DZ-2018).« 

Dr. Blaž Mrevlje »do podrobnosti pozna tokove koruptivnega delovanja pri nabavah medicinske opreme in materialov. Presekati ustaljeno prakso preplačevanja medicinskim pripomočkov v slovenskem javnem zdravstvu jemlje kot svoje poslanstvo,« so še zapisali v izjavi skupine zdravstvo.si (podpisali so jo člani Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Jurij Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik) in jo sklenili s pozivom: »V upanju, da sprejeti zakon v polni meri zaživi in da zbrani denar končno namenimo zdravljenju bolnikov in oblikovanju vsem dostopnega javnega zdravstva, pozivamo odločevalce, da našemu dobronamernemu predlogu prisluhnejo.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh