V Azerbajdžanu, ki je letos gostil tekmovanje za Pesem Evrovizije – letošnja lovorika je ponovno pripadla predstavnikom Švedske - , med različnimi veroizpovedmi vladajo dobri odnosi, je minuli konec tedna za nemško človekoljubno organizacijo 'Cerkev v stiski' povedal tamkajšnji apostolski prefekt, salezijanski pater Vladimir Fekete. P. Fekete pa ni komentiral političnih razmer v tej zakavkaški republiki.

Večina izmed okoli devetih milijonov prebivalcev Azerbajdžana, kar 95%, je po besedah p. Feketeja muslimanov, čeprav številni izmed njih svoje vere sploh ne ali pa zelo redko prakticirajo. Kristjanov je okoli 3-4%, večina jih pripada ruski pravoslavni Cerkvi.

V sekularizirani državi živi tudi nekaj deset tisoč judov, je pojasnil salezijanski redovnik, ki pa ni mogel navesti natančnega števila katoličanov. »To ve le ljubi Bog.« V krstni knjigi je zabeleženih nekaj več kot tristo krščenih domačinov. Mednje sodijo še številni inozemski katoličani, ki so v Azerbajdžanu na začasnem delu. Tamkajšnje katoličane oskrbuje pet patrov in trije laiki. Salezijanci med drugim vodijo tudi mladinski center, kjer so mladi lahko deležni osnovne šolske in poklicne izobrazbe.

Verska svoboda je zagotovljena z državno ustavo, je poudaril p. Fekete. Vse Cerkve se lahko v državi registrirajo kot nevladne organizacije, če le izpolnjujejo predpisane pogoje. Tako lahko verske prireditve organizirajo le znotraj uradnih cerkvenih prostorov. Te omejitve pa bodo za katoličane morda kmalu stvar preteklosti, saj je bil lansko leto med Svetim sedežem in Azerbajdžanom podpisan konkordat.

Papež Janez Pavel II. je Azerbajdžan obiskal leta 2002. Državni predsednik Hejdar Alijev je takrat katoliški Cerkvi podaril zemljišče za izgradnjo novega svetišča v prestolnici Baku, ki je bilo posvečeno leta 2007.