Na priprošnjo sv. Klare je bilo obilje Božjih dotikov vidno že za časa njenega življenja. Svetnico upodabljajo z monštranco v rokah, ki nakazuje čudežno rešitev, ko so saracenski najemniki cesarja Friderika II. vdrli v samostan sv. Damijana. Klara je v hudih bolečinah sestre prosila, naj ji prinesejo Najsvetejše. Odnesla ga je k vhodnim vratom, za katera se je zdelo, da ne bodo zdržala silovitega pritiska. Goreče je prosila Jezusa: »Zaščiti tiste, ki jih jaz ne morem zaščititi.« Samostan je ostal nedotaknjen, napadalci pa so pobegnili. Znana je tudi zgodba o pomnožitvi kruha. Ko je Klara nekoč videla, da je za petdeset redovnic in brate na voljo le hlebec kruha, je eni od sester mirno naročila: »Daj bratom polovico hlebca, polovico pa razdeli na petdeset delov. Stori to in veruj v Božjo voljo!« Med deljenjem kruha je Klara zaupljivo molila in kruha je bilo več kot dovolj, da so se vsi nasitili.

Prav tako pa ne presahne tudi moč Klarine priprošnje: ob njenem grobu se še danes pišejo sij...