Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, je po šestih letih življenja v klavzurnem samostanu pri sestrah karmeličankah v Sori večne zaobljube Bogu izrekla s. Irena Potočnik z Bleda. »Veseli se, s. Irena, ki te Gospod obiskuje na tako različne načine in želi iz tvojega življenja narediti posodo svoje milosti, razodetje svoje ljubezni in rodovitnost svojega življenja,« je ob evangeljskih besedah, ko angel reče Božji Materi: veseli se, Marija, polna milosti, je povabil novo sestro karmeličanko z večnimi zaobljubami nadškof Stanislav Zore, ki je ob somaševanju sorškega in blejskega župnika, Jožeta Čuka in Janeza Ferkolja, ter drugih duhovnikov daroval mašo. »Bog vsakemu, ki ga pokliče na ta svet, v svoji previdnosti dodeli nalogo, da more sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja, pri graditvi Božjega kraljestva. Gospod vsakega od nas pripravlja na poslanstvo, ki mu ga zaupa. In tudi vas, s. Irena, je pripravljal na današnji dan, na življenje, ki ga boste živeli kot zaobljubljena sestra v karmelu v Sori. Mi nimamo vpogleda v sveti pogovor med Bogom in vami; nimamo uvida v tisto skrivnostno Božje delovanje, po katerem je pripravljal vaše srce, oblikoval vaše misli, krepil vašo voljo in odločenost za današnji trenutek. Se pa skupaj z vami zahvaljujemo za vse tisto, za kar se zahvaljujete vi v tem trenutku izročitve Bogu in njegovi sveti Cerkvi.«

S. Irena je izrečene in zapisane večne zaobljube izročila nadškofu Zoretu.

"Ponavljajte zgodi se - ponižno in v zvestobi"

Irena Potočnik, doma z Bleda, je kmalu po študiju teologije vstopila v sorški karmel in ob prvih zaobljubah pred šestimi leti sprejela redovno ime s. Marija Irena Presvete evharistije. Ob večnih zaobljubah jo je nadškof Zore spomnil, da besede "zgodi se", ki jih kot Marija izreka, ne odstirajo pogleda v njeno prihodnost: »Ko je Marija izrekla svoj fiat, je imela samo eno zagotovilo: Gospod je s teboj! Ni vedela, kaj bo z Jožefom, ni vedela, kako jo bodo sprejeli ljudje, ni vedela, kam jo bo pripeljala pot njenega materinstva. Pred seboj je imela prihodnost polno skrivnosti. Svoj fiat, svoj zgodi se, je izgovarjala iz dneva v dan: včasih polna veselja, včasih s solzami v očeh, z bolečino v srcu,« je spodbujal mlado karmeličanko nadškof Zore: »Draga s. Irena, kaj vam Gospod pripravlja od danes pa do večnosti je zastrto vašim očem in očem vseh nas. Ampak tukaj je Gospodova obljuba: Jaz bom s teboj! Gospodovo obljubo siprikličite iz dneva v dan v spomin, se zanjo zahvaljujte in kličite po njej. Tudi takrat, ko boste imeli občutek, da se je Gospod od vas malo odmaknil. Gospodova obljuba naj vam daje moči, da boste ponavljali svoj zgodi se, ponižno in v zvestobi.«

Z nadškofom Zoretom so v kapeli sorškega karmela somaševali blejski župnik Janez Ferkolj, sorški župnik Jože Čuk, karmeličan p. Marko, prof. Janez Juhant in Boštjan Prevc.

"Naj vaše molitve za s. Ireno in vse sestre v karmelu ne utihnejo"

Nadškof je zbrane, mamo in očeta, Majdo in Naceta, rodni sestri Alenko in Mirjam, druge sorodnike, prijatelje in blejske župljane, »vse, ki se danes veselite z njo«, povabil, »naj vaše molitve za s. Ireno in vse sestre v karmelu ne utihnejo. Kakor se molitve iz karmela razlivajo na našo slovensko zemljo, naš narod, našo Cerkev, tako naj se tudi naše molitve zlivajo v karmel, za njihove potrebe in zvestobo, za njihovo živo in plamtečo ljubezen, za njihovo pričevanje hoje za Jezusom Kristusom v obljubah pokorščine, uboštva in čistosti.«

Ob koncu maše, med katero je prepeval župnijski zbor iz Sore, se je s. Irena zahvalila zbranim, posebej staršem za življenje in da sta »potrpežljivo prenašala moje mladostniške neumnosti«; za zgled in pričevanje se je zahvalila karmeličanu p. Marku, posebej pa sosestram, ki »me z molitvijo spremljate in z zgledom vsak dan pričujete, da je hoja za Kristusom kdaj tudi težka, vedno pa lepa in vesela.« Zahvalila se je tudi nadškofu Zoretu, da "ste sprejeli mojo daritev Bogu in Cerkvi, za očetovsko skrb, ki jo sestre čutimo, ko nas oiščete in delite z nami stiske in veselje življenja Cerkve na Slovenskem."

Sorodniki in prijatelji s. Irene, blejski in sorški farani so kapelo sorškega karmela napolnili do zadnjega kotička.

"Kako pride mlademu lepemu dekletu na pamet, da se zapre v klavzuro? To je čudež!"

V zahvali župljanki pa je faranka z Bleda priznala, da so na praznik sv. Martina leta 2012, ko je "deklica s čopki in radovednimi očmi" po študiju teologije pustila vse, se poslovila od družine, župljanov in prijateljev, mislili, da jo bo minilo, saj "kako pride mlademu lepemu dekletu na pamet, da se zapre v klavzuro", pa vendar se to ni zgodilo: "Ostala si v samostanu, si oblekla redovno obleko, pod pajčolan skrila dolge lase in danes izrekla večne zaobljube. To je čudež, nepojmljivo delo Boga." Da je to blagoslov za njen domači kraj na bregu jezeru, blagoslov za blejsko župnijo in blejske družine, je poudarila župljanka z Bleda. "Vemo, da tvoja lepota ni samo zunanja, lepa je tudi tvoja duša. Hvaležni smo, da si z nami povezana v molitvi." Zaželela ji je, naj jo spremlja na poti Marija, o kateri je s. Irena domačim rekla: "Moja Kraljica, ki ji želim izkazovati največjo čast in ljubezen."

V karmelu v Sori živi šestnajst sester karmeličank.


S. Irena z nadškofom Zoretom, starši in sestrama.