Štajerski duhovnik Matej Slekovec (1846–1903) je bil tak, kakršne je ustvarjala Slomškova šola duhovnikov. Bil je goreč dušni pastir, vesten podeželski župnik, silno delaven in produktiven, dal je na izobrazbo in knjige, ljubil je preprost slovenski narod. Predvsem pa je zelo resno vzel Slomškovo okrožnico iz leta 1855, ki je naročala duhovnikom, naj pišejo kronike in se ukvarjajo z zgodovino svojih krajev, tudi z namenom utrjevanja narodne zavesti.

Slekovec je opravil ogromno delo na področju krajevnega zgodovinopisja, zato je zasluženo pokopan na ljubljanskem Navju. Brskanje po njegovih spisih ter po neobjavljenih in neobdelanih materialih je pravcati užitek. Ne samo, ker spoznavamo zgodovino, temveč tudi, ker na marsikateri točki odpravljamo predsodke o lastnem narodu. Zlasti, če smo ga priučeno dojemali kot hlapčevskega, žalostnega in zavrtega. Nekaj drobtinic.

Učili so nas, da je bil slovenski kmet vedno reven in zatiran. Slekovec nam opiše, kako so kakšni k...