Slovenska slikarka Ivana Kobilca je 90 let po svoji smrti v Podbrezjah, kjer je naslikala sliko Poletje, dobila svoje prvo spominsko obeležje. Doprsni kip je s predsednico Kulturnega društva Tabor Podbrezje Daco Perne na prvi poletni dan odkril predsednik republike Borut Pahor, blagoslovil pa duhovnik David Jensterle; slavja se je udeležil tudi dolgoletni pobreški župnik Janez Rihar, ki je bil pred leti pobudnik spominskega parka ob pobreški cerkvi sv. Jakoba- kot prvemu so obeležje leta 2007 postavili pisatelju Karlu Mauserju, lani pa še pisateljici Mimi Malenšek. (več v prihodnji tiskani številki Družine)

V pobreškem spominskem parku ob cerkvi sv. Jakoba je kip Ivane Kobilica blagoslovil duhovnik David Jensterle (fotografije Ksenja Hočevar)


Pobudnik za spominski park znamenitih Pobrežanov je dolgoletni župnik Janez Rihar.


Doprsni bronasti kip Ivane Kobilica, ki se je pridružil Mauserju in Malenškovi, je akademski kipar Mirsad Begić upodobil "v cvetu mladosti", kot je dejal na odprtju; v obdobju, ko je, stara 28 let, v Podbrezjah ustvarjala Poletje. Oljna slika, ki je nastajala dve poletji, povezuje pleneristično dokumentarnost in alegorični značaj poletja, Kobilci pa je odprla vrata v svet. "Kip bo še naslednje rodove opozarjal na izredno, svojsko žensko in poklicno slikarko, ki je prav v Podbrezjah naslikala svojo najuspešnejšo in najprepoznavnejšo oljno sliko," je izpostavila kustosinja Narodne galerije Lidija Tavčar, slavnostna govornica nocojšnje prireditve in avtorica monografije o Ivani Kobilca z naslovom Videla sem svet in življenje.

Ivana Kobilca se je rodila leta 1861 v Ljubljani. Po besedah Tavčarjeve je velik preboj prepoznavnosti v svetu dosegla s predanim, zavzetim študijem in iskanjem ustrezne likovne kompozicije v okolju materine domačije v Podbrezjah, kjer so ji bili asistenti njeni mlajši podbreški sorodniki in Ivanin najljubši model, sestra Fani. V Podbrezjah je spoznala tudi prijateljico Roso Pfäffinger, bogato dedinjo, ki je s svojimi družinskimi člani, prav tako kot Ivana, preživljala poletja v Podbrezjah. Njuni življenjski poti sta se nadaljevali v Münchnu, kjer sta se obe izobraževali pri priznanih slikarjih, saj likovna akademija v tem času ženskam ni bila dostopna. Nekoliko pozneje ju je spet povezal Pariz, kjer sta živeli v boemski stanovanjski skupnosti.


Pobrežani so za "sceno" prireditve ob odkritju spomenika v živo "naslikali" Kobiličino sliko Poletje, ki je nastala le nekaj sto metrov stran od spominskega parka



Spominsko obeležje je naredil kipar Mirsad Begić.

Ivana Kobilca je danes najbolj znana slovenska slikarka in priljubljenost njenih del je tako velika, da jih uporabljajo v reklamah, njena podoba je bila natisnjena na nekdanjih slovenskih bankovcih, tudi kavne skodelice krasi njena Kofetarica, za znamke so izbrali motiv Otroci v travi, je spomnila Tavčarjeva. Ob tokratni priložnosti pa je nastala tudi razglednica z znamko Brezmadežne in žigom Ivane Kobilce. Podbrežani so se "ustvarjalni, neuklonljivi, samosvoji, genialni umetnici, ki pooseblja tisto, kar je najboljše v slovenskem narodu" poklonili s celovitim projektom, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov, med njimi tudi sorodniki slikarke. (STA)