Nadškof Carlo Maria Vigano v tretjem pismu o aferi glede ameriškega kardinala McCarricka navaja ključne dokumente, ki po njegovih besedah dokazujejo, da so vatikanski uradniki podrobno poznali kardinalove spolne prekrške.

Nekdanji nuncij v ZDA je pred dvema mesecema prvič obtožil Vatikan, da se ni odzval na pritožbe proti McCarricku. Vigano je celo trdil, da je za kardinalovo ravnanje vedel tudi papež Frančišek in ameriškega prelata kljub temu sprejel v ožji krog svojih sodelavcev. Vigano trdi, da je junija 2013 papežu sam dejal, kako je McCarrick »oskrunil cele generacije semeniščnikov«. Poleg tega pravi, da je Benedikt XVI. izrekel sankcije zoper McCarricka, ki pa naj bi jih Frančišek umaknil in obtoženega imenoval za svojega »zaupnega svetovalca«.

Papež se na obtožbe ni neposredno odzval, to pa je storil kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, ki je Viganojevo pismo označil kot »krivično in gnusno«. Nekdanjega nuncija je nagovoril kot »dragega brata« in v pismu pojasnil, da se je Vatikan šele nedavno tega v celoti zavedel McCarrickovega ravnanja, češ da »do danes ni bilo zadostnih dokazov o McCarrickovi domnevni krivdi«. Vatikan naj bi po njegovih besedah slišal le »govorice«.

V novem pismu pa Vigano trdi, da je »Sveti sedež poznal različna dejstva in ima za to tudi konkretne dokaze«, vendar naj bi se pristojni nanje ne odzvali ali pa jim je bilo tako naročeno. Nekdanji nuncij navaja nekaj dokumentov, ki jih je Vatikan po njegovih besedah imel na voljo, večina od njih pa je iz časov pontifikata Benedikta XVI. Med njimi naj bi bilo pismo ameriškega duhovnika, p. Bonifaca Ramseya, v katerem opisuje, kaj je slišal o McCarricku; zapiski o civilni poravnavi, ki sta jo dve ameriški škofiji dosegli z McCarrickovimi domnevnimi žrtvami; in pismo psihoterapevta Richarda Sipa iz leta 2008, ki je bil pripravljen podrobneje spregovoriti o McCarrickovih prestopkih.

Vigano piše, da sta tudi njegova predhodnika na položaju nuncija, nadškofa Montalvo in Sambi, prav tako obveščala Vatikan o McCarrickovem ravnanju. Dokumente naj bi po njegovih besedah hranili v »ustreznih arhivih« v Vatikanu. Zapisi naj bi vsebovali »istovetnost storilcev in njihovih zaščitnikov ter kronološko zaporedje dogodkov«. Nekdanji nuncij v tretjem pismu kardinala Ouelleta sprašuje: »Ali so to zgolj govorice? To je uradna korespondenca, ne pa obrekovanje iz zakristije«.

Vir: Catholic Herald
Foto: Wikimedia Commons