Arhitekt Jože Plečnik je sodeloval s frančiškanskim redom in načrtoval cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu. To je izjemna umetnina okroglega tlorisa, ki so jo po mojstrovi smrti dokončali njegovi učenci in sodelavci.

Nocoj, 14. aprila, ob 21.15 bo na prvem programu RTV Slovenija na ogled dokumentarni film Beograd – vinjete Slovencev, ki ga je režiral Boštjan Vrhovec, scenarij zanj pa je ustvaril Andrej Doblehar. Nastal je z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji skupni prestolnici Beogradu. Slovenci smo pustili viden pečat na različnih področjih, med izstopajočimi umetnostnimi spomeniki so Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega, kiparski opus Lojzeta Dolinarja, mozaik Sutjeska Marija Preglja v Palači Srbija in most na Adi arhitekta Petra Gabrijelčiča.


V Palači Zveznega izvršnega sveta, zdaj Palača Srbije, se je ohranilo šest salonov Jugoslovanskih republik, tudi slovenski. Slikar Marij Pregelj pa je avtor mozaika Sutjeska, ki pomeni enega vrhov povojnega likovnega modernizma.

O teh in še vrsti drugih zgodovinskih delih so spregovorili srbski strokovnjaki, ki predstavljajo drugačen pogled na delo Slovencev v Beogradu. V filmu so predstavljeni tudi beograjsko Društvo Slovencev Sava in štirje Slovenci, ki v mestu živijo in ustvarjajo: nadškof Stanislav Hočevar, profesorica slovenščine Maja Đukanović, fotografinja Irena Herak in filmska maskerka Tina Šubic.


Med slovenskimi umetniki, ki so dalj časa živeli in ustvarjali v Beogradu, ima posebno mesto kipar Lojze Dolinar. Bil je profesor na Likovni akademiji, njegova dela pa zaznamujejo javni prostor, tudi poslopje občine Voždovac.

Veliko bogastvo slovenske kulturne dediščine v Beogradu

V filmu gre seveda za izbor najpomembnejših del Slovencev na različnih področjih, saj bi celovit zgodovinski pregled zahteval celo serijo. Avtor filma Andrej Doblehar pravi, da ga je v Beogradu presenetilo veliko bogastvo kulturne dediščine, ki je delo slovenskih avtorjev, in se je materializirana ohranila v naši nekdanji skupni prestolnici. Mnogo pa je tudi zgodb in ljudi, ki živijo samo še v spominu, vendar jim Srbi prav tako izrekajo priznanje.


Palača Narodne skupščine je objekt, ki se nam je med vsemi beograjskimi stavbami najbolj vtisnil v kolektivni spomin. Bil je osrednji politični sedež tako v kraljevi kot v socialistični Jugoslaviji in simbol naše nekdanje državne skupnosti.

Avtor srbske himne je Slovenec

Izjemno zanimivo je dejstvo, da je avtor melodije srbske himne slovenski skladatelj Davorin Jenko, ki je tudi avtor melodije znamenitih slovenskih pesmi Lipa zelenela je in Naprej zastava slave. Na snemanju pa so se potrdili tudi tradicionalno dobri odnosi med slovenskimi in srbskimi katoličani, ki jih povezuje duh edinosti vere v Jezusa Kristusa. Beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar je že tretji Slovenec na tem sedežu ter pričuje duh ekumenizma in prijateljsko vez s Srbsko pravoslavno cerkvijo.

Monografija Slovenski umetniki v Beogradu

Še več o Slovencih, ki so svoj kulturni pečat pustili v srbski prestolnici, lahko preberete v obsežni monografiji z naslovom Slovenski umetniki v Beogradu, ki jo je v sodelovanju z beograjsko nadškofijo izdala Založba Družina. V njej so predstavljeni slovenski umetniki, katerih dela so nastala od začetka 20. stoletja v Beogradu.

Slovenski umetniki so svojo nadarjenost izkazali v upravnih stavbah in muzejih »prve« in »druge« Jugoslavije, kot so Palača Srbija – Palača Zveznega izvršnega sveta, Dom Narodne skupščine RS, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Muzej sodobne umetnosti, Muzej zgodovine Jugoslavije, v množici umetniških velikanov je še posebej predstavljeno delo kiparja Lojzeta Dolinarja.

Sakralno dediščino Slovencev v Beogradu zaznamujejo predvsem Jože Plečnik (župnijska cerkev sv. Antona, kapela usmiljenk, načrt za cerkev v Obrenovcu), soustvarjalci interierja beograjske katoliške stolnice Vnebovzetja blažene Device Marije (Franc Kvaternik, Lojze Čemažar in Lucijan Bratuš) ter p. Marko Ivan Rupnik, ki je ob dveh cerkvah v Srbiji (Niš, Smederevo) okrasil tudi hišo beograjske nadškofije