Sledila je okrogla miza, ki sta jo vodila Jože Kurinčič in Janez Podobnik z gosti, ki so bili soustvarjalci tednov duhovnosti v Stržišču in Gibanju Pot, tako duhovniki, laiki in mladi udeleženci.

Nuncij msgr. Bianco se je v svoji pridigi navezal na evangelij (Mr 11, 27-33) in povedal: »Pri svojem javnem delovanju je Jezus vedno naletel na nasprotovanje in preganjanje predvsem s strani verskih voditeljev. To dejstvo nam kaže, kako pomembna je prava naravnanost srca in uma. Naloga pripraviti ljudi na sprejetje in priznavanje Mesija, ki jo je imel Janez Krstnik, je tudi naloga Cerkve.« Tudi Vinko Kobal je oral ledino novega razumevanja krščanstva, ki ga je predlagal 2. vatikanski koncil in pri tem velikokrat naletel na nerazumevanje, nesprejetje tako s strani takratne komunistične države kot postkoncilske slovenske Cerkve. Je eden od začetnikov mladinske pastorale v Sloveniji in ustanovitelj Gibanja Pot. L. 1965 so postavili šotore na senožeti nad Stržiščem s skupino mladih, predvsem študentov, s svojim duhovnim voditeljem Vinkom Kobalom. Molili so in se povezovali v pogovoru. Namen tedna je bil predvsem živeti pristno prijateljstvo po evangeljskih načelih.

FOTO: Mirko Nidorfer

Vinko Kobal je duhovno in teološko misel razvijal na temelju koncilskega duha.

V okrogli mizi so izpostavili, da to ni samo spominski dan, ampak še bolj dan nadaljevanja duhovne in teološke misli Vinka Kobala, ki jo je razvijal na temelju koncilskega duha: ta je prinašal svežino evangeljske misli s kristološko in ekleziološko odprtostjo z antropološkim/eksistencialnim pogledom na človeka, ki hodi/roma za/s Kristusom.

FOTO: Mirko Nidorfer

Vinka Kobala je navdihovala tudi sinoda na Slovenskem l. 2000, za katero je pripravil veliko predlogov. Žal veliko teh predlogov ni bilo vključenih v dokument. V duhovnih vajah za duhovnike v Logarski dolini je l. 2000 Kobal postavil izzivalno vprašanje: »Ali ste za to, da mladim predlagamo celovito, zahtevno delo za mladino ali nekaj rahlega, da jih ne vznemirimo?« Kobalova kritika dokumenta je bila, da v njem ni žara, preveč je »mora« v tekstu, kar vodi v moraliziranje.

FOTO: Mirko Nidorfer

Kobalova pot je bila, ne da se mlade vzgaja, ampak da se gre z mladimi skupaj na pot, da jih imamo radi, da se z njimi sami spreminjamo in duhovno rastemo. Nismo »strokovnjaki za mladino«. V tem je bila Kobalova izrazito drugačna drža do kristjana, tako mladega kot odraslega, v ozavedanju kristjana, ki živi svoje krščanstvo v občestvu/tovarišiji in ki žarči to krščanstvo s Kristusom v vsakdanjem življenju, prežetem s potjo vere, upanja in ljubezni.

FOTO: osebni arhiv

Če zanemarjamo lastni jaz, je nemogoče, da bi odnosi do celotnega življenja bili resnično osebni.

Že l. 2000 je v intervjuju Zaveza z Bogom Očetom za tretje tisočletje (Družina, št. 30, 23. julij 2000, str. 9) povedal naslednje preroške misli, ki še veljajo danes v tej zmeraj bolj digitalizirano razčlovečeni družbi: »Največja ovira na naši človeški poti je zanemarjenost jaza. V ozadju 'jaza' vlada zmeda. Če zanemarjamo lastni jaz, je nemogoče, da bi odnosi do celotnega življenja bili resnično osebni. Svet, ki nas obdaja, močno pritiska po medijih, šoli, politiki in masovni kulturi. S svojim vplivom ovira vsak poskus, da bi se zavedali lastnega jaza. Zatiranje in ustrahovanje 'jaza' nas tako zmede, da izraz ne pomeni nič posebnega. To se dogaja, ko gre neka civilizacija h koncu.«

FOTO: Mirko Nidorfer

Okroglo mizo so zaključili z željo, da se oktobra 2026 organizira simpozij o Vinku Kobalu v Vipavi, kjer naj bi se izpostavilo, kaj je še aktualno danes, kaj je tisti temeljni Kobalov duhovni neminljivi žar, kaj je Kobalova izvirnost in karizma, ki lahko še evangelizira sodobnega kristjana 3. tisočletja. Zaveza in Kobalova vizija za sodelavce Gibanja Pot je tudi v zaključku njegove oporoke: »Vsem mladim po srcu in po letih želim, da jim ne bi zmanjkalo zaupanja v božjo dobroto in v človekovo srce. Naj ne odnehajo nikdar pri utrjevanju božjega kraljestva na tej zemlji, kjer je lepo tudi, če naletiš na zlo in trpljenje, ker zmaga pa je le v Vstalem Kristusu.«