Prvo berilo: Veselje ženina nad nevesto, Iz 62,1–5;
Ps 96;
drugo berilo: V istem Duhu imamo različne darove, 1 Kor 12,4–11

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 2,1–11)

Tisti čas je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

Video razlaga za otroke

Šeststo litrov dobrega vina

Piše: p. Primož Jakop

S preteklo nedeljo smo zaključili božični čas in vstopili v čas med letom. Evangeljski odlomki v nedeljah pred nami nam bodo prinašali različne prizore iz Jezusovega življenja. Na nepričakovan in presenetljiv način je postal človek, da bi nam lahko v polnosti razodel skrivnost Boga in njegove ljubezni.

Jezuit p. Primož Jakop. FOTO: Tatjana Splichal

Tako kot je bilo nepričakovano njegovo rojstvo in je bila presenetljiva njegova odločitev za krst, nam tudi današnji odlomek s svatbe v Kani prinaša vse prej kot navadnega in predvidljivega Boga. Še danes, ko gledamo na evangeljske dogodke iz dvatisočletne razdalje, se nam mora zdeti presenetljivo, da Božji Sin ob vseh ljudeh, ki so že takrat umirali od bolezni ali lakote, ob vseh vojnah in krivicah, ki so takrat in še vedno najprej in najbolj prizadenejo najmanjše in najbolj nedolžne, »prvo od znamenj« naredi na poroki, in to tako, da iz vode naredi vino. Niti ne govorimo o nedolžnem litru ali dveh, ampak o šeststo litrih »dobrega vina«, kot poudari evangelist Janez. Več kot očitno je, da je v ozadju tega znamenja nekaj več in da bomo njegov smisel zelo zgrešili, če se ustavimo le pri tem, da bi pa Jezus le moral vedeti, da njegova dejanja lahko resno vodijo v porast pitja in alkoholizma.

Ne(i)zmerna količina vina, ki ga Jezus naredi iz vode, postane prispodoba za neizmerno ljubezen.

Podoba ženina in neveste

Kaj se skriva pod površjem in kaj lahko danes iz te pripovedi najdemo zase? Svatba, na katero je postavljeno dogajanje in predstavlja vesel obed po obredu poroke, nas mora spomniti na to, da je v Stari zavezi ena najbolj priljubljenih podob odnosa med Bogom in Izraelci ravno podoba ženina in neveste. Bog je zvesti ženin, ki ljubi z večno ljubeznijo, človek pa je v tej z(a)vezi vedno znova nezvest in nagnjen k varanju – kot da mu vedno zmanjka ljubezni. Preroki zato skozi stoletja napovedujejo prihodnost, v kateri bo ljubezen med Bogom in človekom končno vzcvetela v vsej polnosti. Ko torej beremo, da je na svatbi zmanjkalo vina, lahko v tem hitro prepoznamo pomanjkanje ljubezni, ki človeku onemogoča zvestobo. Prazne vrče, namenjene za vodo za judovsko očiščevanje, lahko povežemo z Božjo postavo, ki je vedno ostala neizpolnjena in kot voda brez okusa. Na ta način ne(i)zmerna količina vina, ki ga Jezus naredi iz vode, postane prispodoba za neizmerno ljubezen, s katero Bog želi napojiti vedno žejno človeško srce, da bi se končno nehalo ukvarjati s svojo žejo in bi se obrnilo k Njemu, ki je njegov Ženin.

»Zajemite zdaj in nesite,« pravi Jezus služabnikom. Naj nam Sveti Duh pomaga razumeti to znamenje vina, vanj verjeti in vino Božje ljubezni nositi vsem, ki so še žejni!