Predstavitve Spominskega albuma so se udeležile številne ugledne osebnosti. Foto: Ivo Žajdela

Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu (1301) je ob prvi obletnici vrnitve oltarne slike Vittoreja Carpaccia Marija z Detetom na prestolu in svetniki v petek, 4. septembra 2026, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Piranu pripravil jubilejni dogodek in predstavitev novega spominskega albuma.

Slovesnosti so se udeležili oba koprska škofa Peter Štumpf in Jurij Bizjak, piranski župnik Zorko Bajc, osebnosti, ki so sodelovale pri problematiki vračanja v Italijo odpeljanih umetnin in arhivov pred 86 leti ter mnogi, ki živijo z duhovno, kulturno in zgodovinsko dediščino v slovenski Istri. V duhovno-kulturnem programu so sodelovali: Mešani pevski zbor Georgios, Ljoba Jenče, Ubald Trnkoczy, Simon Krečič in Moški pevski zbor Pergula.

Spominski album sta predstavila p. dr. Igor Salmič, ki je govoril o zgodovinskem ozadju Spominskega albuma, o njegovem predhodniku iz leta 1887, in avtor p. Janez Šamperl.

Predstavitev Spominskega albuma. Foto: Ivo Žajdela

Zgodovinski spomin na veliki dogodek vrnitve

P. Janez Šamperl je dejal, da je prva obletnica vrnitve Carpaccieve slike domov v piransko samostansko cerkev sv. Frančiška mejnik, ki razveseljuje in povezuje, a tudi zavezuje k ohranitvi zgodovinskega spomina na veliki dogodek vrnitve in vsekakor zasluži poseben prispevek za 700-letno kroniko samostana, ki so ga zdaj predstavili v obliki Spominskega albuma o 85-letni poti Carpaccieve piranske Marije. To dolgo pot je v albumu opisal prav on.

Album iz 1887. Foto: Ivo Žajdela

Spominski album je nadaljevanje znamenitega albuma iz leta 1887

Spominski album o 85-letnem romanju Carpaccieve umetnine in o njeni srečni vrnitvi na izvorno mesto v cerkvi sv. Frančiška želi biti nadaljevanje znamenitega albuma, ki ga je leta 1887 pripravil kronist samostana p. Girolamo Granić. Album v sliki in besedi predstavi umetnost in arhitekturo samostana in cerkve in je danes neprecenljiv vir informacij tudi glede Carpaccieve umetnine Marija z Detetom in svetniki, ki jo je kronist, kot je sam zapisal, rešil pred skorajšnjim propadom.

Vojna in množica poznejših težkih okoliščin so ustavili vrnitev slike

Vrnitev piranske oltarne slike Vittoreja Carpaccia Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja na izvorno mesto je bilo zaključno dejanje dolgotrajnega romanja slike, ki se je začelo z dramatičnim umikom – rešitvijo pred nevarnostjo vojne vihre v letu 1940. Sliko so s posebnim tovornjakom odpeljali na varno. V cerkvi je na njenem mestu na oltarju ostal le okvir. Patrom v samostanu sta bila vročena reverz in zapisnik, v katerem je jasno zapisano, da bo lastniku, samostanu sv. Frančiška v Piranu, slika vrnjena takoj, ko bo prenehala vojna nevarnost, je v albumu zapisal P. Janez Šamperl. Toda vojna in mnoštvo poznejših težkih okoliščin in zapletov so vrnitev slike pahnili v 85 let trajajoč eksodus.

Odvoz umetnin iz Istre 1940 v vilo Manin. Vir: Spominski album

Junija 1940 so umetnine prepeljali v vilo Manin v Passarianu

Iz Pirana so Carpaccievo umetnino pred nevarnostjo vojne in možnih bombardiranj s posebnim tovornjakom odpeljali 20. junija 1940 v vilo Manin v Passarianu pri Vidmu, kjer je bila skupaj z drugimi umetninami iz Istre in ostalih krajev na varnem. Vendar so se vojne razmere hitro spreminjale in leta 1943 tudi vila Manin ni bila več varna, saj je bila pred vrati kapitulacija Italije. Zato so oblasti pozvale, naj lastniki prevzamejo svoje umetnine in sami poskrbijo zanje.

P. dr. Igor Salmič je govoril o zgodovinskem ozadju Spominskega albuma. Foto: Ivo Žajdela

Drama piranskega samostana se je začela hitro po odvozu slike

Carpaccievo piransko sliko so vrnili patrom minoritom v baziliki sv. Antona v Padovi, saj je piranski samostan v času, ko so sliko odpeljali, spadal pod padovansko provinco sv. Antona. 29. oktobra 1943 je bila torej slika zakonito vrnjena patrom minoritom, vendar ne na izvorno mesto v samostansko cerkev sv. Frančiška v Piranu, kajti v tem samostanu se je odvijala prava mala drama.

Drama piranskega samostana se je začela hitro po odvozu Carpaccieve Marijine oltarne slike in se je razvlekla v več dejanj, eno je bilo hujše od drugega, vsa pa so odločilno vplivala na to, da se Carpaccieva slika Marija z Detetom in svetniki ni mogla vrniti na izvorno mesto.

P. Janez Šamperl med predstavitvijo Spominskega albuma v cerkvi sv. Frančiška v Piranu. Foto: Ivo Žajdela

Julija 1944 sta dve bombi iz angleškega letala uničevali po samostanu

Druga svetovna vojna samostanu sv. Frančiška ni prizanesla: 2. oktobra 1943 je v večernih urah v samostan vdrla desetina nemških vojakov, ki so v samostanu ostali. Tako ni bilo možnosti, da bi sliko iz Padove prenesli nazaj v samostansko cerkev. Med vojno je samostan zadela še ena velika nesreča: 28. julija 1944 sta ga zadeli dve bombi iz angleškega bombnika, ki sta močno poškodovali samostan. En pater je bil poškodovan, štirje pa so za las ušli smrti.

Vittore Carpaccio, Marija z Detetom in svetniki, Ambrožem, Petrom, Frančiškom, Antonom Padovanskim, Klaro in Jurijem ter angeloma glasbenikoma, 1518, 280 x 210, v cerkvi sv. Frančiška v minoritskem samostanu v Piranu. Vir: Spominski album

Leta 1945 so minoritski samostan zaplenili komunisti

Novo dejanje drame se je začelo maja 1945, ko so Piran zasedli komunisti, ki so takoj zasegli večino samostanskih prostorov in zaplenili samostansko imetje. Na vse načine so pritiskali, da bi se patri minoriti izselili. Leta 1950 so v skoraj vse prostore naselili ostarele in onemogle.

Po pričevanju gvardijana p. Sartorija so bila najhujša stalna šikaniranja in različni pritiski na brate, ki so ostali stisnjeni v delu samostana. 21. oktobra 1953 je režim gvardijana aretiral in odpeljal v okrajni zapor v Kopru, po mučnih zaslišanjih 13. aprila 1954 pa so ga izgnali iz cone B. Po izgnanstvu gvardijana p. Sartorija, ki z veliko žalostjo in prizadetostjo opisuje svoje izgnanstvo, so 4. julija 1954 samostan sv. Frančiška s posebno deklaracijo vrhovne uprave minoritskega reda v Rimu pripojili Jugoslovanski minoritski provinci sv. Hieronima s sedežem v Zagrebu.

Vittore Carpaccio, Marija z Detetom in svetniki, Ambrožem, Petrom, Frančiškom, Antonom Padovanskim, Klaro in Jurijem. Vir: Spominski album

Patri so več desetletij z žalostjo gledali na propadajoči samostan

Vrhunec drame je bil 9. septembra 1954, ko je komunistični režim samostan z odlokom Okrajnega ljudskega odbora v Kopru »nacionaliziral« (to je pokomunistil). Bratje so postali gostači – tujci v svoji hiši. Hrvaški in slovenski patri niso mogli, niso smeli vstopati v svoj samostan. Lokalna oblast jim je le občasno dala dovoljenje za kratko bivanje v Piranu. Takoj po nacionalizaciji je provincialni minister Jugoslovanske minoritske province p. Pio Polonio s sodelavci začel veliko prizadevanje za vrnitev po krivici »nacionaliziranega« samostana, ki je segalo vse do Zvezne ljudske skupščine v Beogradu in maršala Tita, vendar neuspešno. Patri, ki po nacionalizaciji niso več smeli v svoj samostan, so se nato začasno naselili v bližnji župnijski hiši na Kumarjevi 4 in več desetletij z žalostjo pogledovali na propadajoče samostansko poslopje.

Carpaccieva slika Marija z Detetom in svetniki v edikuli cerkve minoritskega samostana v Piranu. Foto: Ivo Žajdela

Patri so se v samostan vrnili leta 1996, toda bil je uničen

Drama piranskega samostana se je po več kot štirih desetletjih končala z denacionalizacijo samostana sv. Frančiška v letu 1996. Patri Slovenske minoritske province so se vrnili v svoj popolnoma zapuščeni in od prejšnjih uporabnikov uničeni samostan, vrata za vračilo Carpaccieve slike pa so se končno na široko odprla. Toda še prej so patri minoriti samostan vrsto let obnavljali.

Carpaccieva slika Marija z Detetom in svetniki v edikuli cerkve minoritskega samostana v Piranu. Foto: Ivo Žajdela

Slika je bila v Padovi pripravljena za vrnitev v samostan sv. Frančiška

Šele z denacionalizacijo, ko so bratje minoriti zopet prejeli samostan v last in posest, so nastopili pogoji, da padovanski patri sliko vrnejo lastniku – samostanu sv. Frančiška, saj so bratje minoriti v Piranu, z njimi pa tudi slika, zopet dobili nazaj svoj dom.

Ključno je bilo, da so patri iz Padove po denacionalizaciji samostana želeli vrniti sliko na prvotno mesto. Iskali so različne kanale znotraj političnih struktur in stroke, da bi namero lahko uresničili. Slika, ki je domovala v Museo Antoniano, je bila vedno pripravljena za vrnitev v samostan sv. Frančiška.

Med obnovo samostana so leta 1997 temeljito obnovili tudi renesančno edikulo, ki je desetletja dolgo samevala brez Marijine slike.

Razstava o Carpaccievi sliki Marija z Detetom in svetniki v minoritskem samostanu v Piranu. Foto: Ivo Žajdela

Končna odločba za vrnitev slike

Potem ko je italijansko ministrstvo za kulturo obvestilo padovanski minoritski samostan ter Museo Antoniano in mu vročilo uradno pooblastilo za prenos slike Vittoreja Carpaccia Marija z Detetom in svetniki v samostan sv. Frančiška Asiškega v Sloveniji, je ta izjemna novica hitro prišla do patrov v Piranu. V uradnem pooblastilu za prenos slike so poleg drugega določili, da se slika vrne v samostan sv. Frančiška v Piranu v prvem tednu septembra 2025.

Vrnitev Carpaccieve slike Marija z Detetom in svetniki v minoritski samostan v Piranu. Foto: Ubald Trnkoczy

4. septembra 2025 so Carpaccievo sliko iz Padove prepeljali v Piran

Slovo od Carpaccieve slike v padovanskem samostanu sv. Antona 30. avgusta 2025 je bil doživet kulturno-duhovni dogodek. 4. septembra so sliko Marija z Detetom in svetniki Vittoreja Carpaccia iz samostana sv. Antona v Padovi s posebnim varovanim prevozom prepeljali v Piran. Tako je bila znamenita umetnina po 85 letih spet doma v samostanski cerkvi sv. Frančiška, kjer je skozi stoletja navdihovala vernike in občudovalce lepe umetnosti.

Prvi strokovni pregled vrnjene Carpaccieve slike Marija z Detetom in svetniki v minoritskem samostanu v Piranu. Foto: Ubald Trnkoczy

Navdušeni gvardijan p. Janez Šamperl ob vrnjeni Carpaccievi sliki Marija z Detetom in svetniki v minoritskem samostanu v Piranu. Foto: Ubald Trnkoczy

Ogromen val veselja in navdušenja ob vrnitvi slike

Ob vrnitvi slike je iz dna srca in duše Pirančanov, ljudi dobre volje in ljubiteljev umetnosti ter seveda bratov minoritov pljusknil ogromen val veselja in navdušenja, ki se je ob sprejemu spremenil v gromoglasen in dolg aplavz, potem ko je na začetku duhovno-kulturnega programa gvardijan p. Janez Šamperl nagovoril in povabil vse navzoče s temi besedami: »Spoštovani! Čutim, da bi v tem posvečenem trenutku vsak med vami hotel nekaj reči, nekaj povedati. Pa povejmo, povejmo to na glas – z aplavzom! Zaploskajmo Mariji in Carpacciu!«

Spominski album je predstavil avtor p. Janez Šamperl. Foto: Ivo Žajdela

Naj bo Carpaccieva piranska Marija z Detetom in svetniki Mati upanja za vse nas

»Pomembnost vrnitve slike in prva obletnica dogodka patre minorite v samostanu sv. Frančiška v Piranu zavezujeta, navdihujeta in nagovarjata, da nadaljujemo očetov naših imenitna dela. Naj navdihuje, spominja in spodbuja tudi vas, da bo Carpaccieva piranska Marija z Detetom in svetniki – Mati upanja za vse nas!,« nas poziva p. Janez Šamperl.

Spominski album, 2026 – predstavitev

Fotograf Ubald Trnkoczy med podelitvijo zahval. Foto: Ivo Žajdela

1/20