Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Vlada je z ukinitvijo MSO potegnila izdajalsko potezo«

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 24. 01. 2023 / 13:56
Oznake: Kultura, Politika, Vlada
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.01.2023 / 14:33
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Vlada je z ukinitvijo MSO potegnila izdajalsko potezo«

»Vlada je z ukinitvijo MSO potegnila izdajalsko potezo«
Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, Lojze Peterle in Jelko Kacin. FOTO: zajem zaslona
Vladni sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ga je predlagala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, sproža ogorčenje mnogih, ki vidijo slovensko osamosvojitev kot največji korak v narodovi zgodovini. Zelo kritični so tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki je na današnji novinarski konferenci napovedalo izvajanje »akcijskega načrta za obrambo MSO«, če vlada svoje odločitve ne bo preklicala.

Predsednik VSO Lojze Peterle je izpostavil, da je sodeloval v treh slovenskih vladah in takega oblastnega lomastenja in grobega uveljavljanja politične sile še ni doživel. »Ohranjam zavest o razliki med tistim delom slovenske zgodovine, ki nas je tragično razdelil in zaznamoval in ta zaznamovanost še traja, in delom, ki nas je povezal, poenotil v največje politično dejanje našega naroda, zato me najbolj preseneča ter politično in moralno skrbi, da želi ta vlada odigrati osamosvojitev kot element dodatne slovenske polarizacije,« je poudaril predsednik Demosove vlade.

Nedržavotvorna in škodljiva alergija

Po njegovem smo z osamosvojitvijo dobili nov politični element, po katerem je vredno ohranjati ponos in (samo)zavest in ga lahko tudi skupaj praznujemo. Pri početju zdajšnje ministrice gre za udarec slovenski osamosvojitvi, »ta polarizacija pa ne bo škodovala le vsej Sloveniji in ne bo prizadela samo tistih, ki so bili pripravljeni dati vse za slovensko svobodo, temveč bo imela posledice tudi za vlado. To merjenje moči in alergija do prejšnje vlade sta nedržavotvorna, nepotrebna in škodljiva.«

Ne more imeti stroke le ena opcija

Ministrica napoveduje, da bodo v novem združenem muzeju delali bolj transparentno in strokovno. Peterle se ob tem sprašuje, mar dva doktorja zgodovine, ki sta vodila obe ustanovi, dr. Jože Dežman in dr. Željko Oset, nista delala transparentno, njuni ekipi pa ne strokovno? »Se res slovenska zgodovina začenja šele s to vlado in s tistimi, ki jih ona definira kot strokovnjake? Ta pozicija je nemoralna in nestrokovna. Ne more imeti stroke samo ena politična opcija, ena ideologija,« je prepričan predsednik VSO.

Akcijski načrt za obrambo MSO

Dodaja, da bo združenje, če vlada svoje odločitve ne bo preklicala do 10. februarja, začelo izvajati akcijski načrt za obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve in same osamosvojitve. Hkrati je Peterle še zavrnil očitka, da je bila odločitev za ustanovitev MSO politična (»Ali je v Izraelu slovite muzeje ustanovila država ali stroka? Je kjer koli na svetu stroka, zgodovinsko društvo, ustanovila muzej? To je zmeraj politična odločitev; kaj je notri, pa je stvar stroke.«) in da ni bilo javne razprave (»Je bila kakšna javna razprava pred odločitvijo za ukinitev dveh ustanov? Zdaj jo šele začenjamo.«)

Politični ukrep zoper politizacijo

Zunanji minister v Demosovi vladi dr. Dimitrij Rupel je ministrici očital, da je storila več, kot ji pripada in kot je dovoljeno, celo več, kot je naredil kateri koli minister v času socializma. »Seveda pri združitvi dveh muzejev ne gre za stroške in podvajanje, ampak za – kot se predstavlja – politični ukrep zoper politizacijo. Ukrep politike, ki si je kobajagi zadala nalogo, da bo depolitizirala kulturo, medije …, ukrep aktualne vlade je prevzela državo, da bi jo preoblikovala po svoji podobi. To ni prav in skladno s pravno državo,« je prepričan Rupel.

Prevzem zgodovine ni majhna stvar

Ob tem se je vprašal: »Ali je bila osamosvojitev nadaljevanje zgodovine po 2. svetovni vojni in je vse isto? Ali osamosvojitev pomeni začetek nove slovenske državne zgodovine? Ali Slovenci sploh potrebujemo lastno državo? Ali je mogoče pričakovati, da bi bil združeni muzej podvržen novi selekciji gradiv oziroma eksponatov? Ali bi bilo mogoče nekatera gradiva uničiti? Kaj so po koncu kolonializma naredile nove svobodne države? Kaj bi ob neodvisnosti naredile Katalonija, Škotska, Kurdistan, Palestina? Prevzem zgodovine ni majhna stvar.«

Ne enodnevno dejanje, temveč proces

Minister za informiranje v Demosovi vladi Jelko Kacin je poudaril, da osamosvojitev ni bila enodnevno dejanje, temveč proces demokratizacije, ki je pripeljal do prvih demokratičnih volitev in inkluzivnosti tistega dela političnega telesa, ki do večstrankarskega sistema ni imel možnosti politično participirati. »In nova oblast se je naučila, da to ne more biti enostrankarski ali enoblokovski pristop. V prvi vladi nas je bilo kar nekaj, ki smo pripadali drugi politični opciji. Ta proces smo izpeljali skupaj in ga potem tudi skupaj nadaljevali,« je izpostavil.


V slovenščini se ta termin imenuje izbris

Pa danes? »To (združitev dveh muzejev v novo enoto) ni dejanje ene ministrice, to je odločitev vlade. V slovenščini se ta termin imenuje izbris. Kar je vlada storila s svojo odločitvijo, je zgodovinska napaka, je aroganca. Vlada se je resnično odločila pogoltniti nekaj, kar se ji je in se ji bo zataknilo v grlu. Ne vidim razlike med koalicijskimi partnerji, vse tri stranke so hkrati pritisnile na tipko 'delete', kar je neprimerno, nedostojno, nespodobno, nezrelo in politično nesprejemljivo, tako se pač ne dela. To ni demokratična država. Vlada s svojim ravnanjem daje izjemno slabe zglede,« je bil oster Kacin.

Vrednotno središče naroda

Obrambni minister v Demosovi vladi Janez Janša pa je pojasnil, da v zgodovini vsakega naroda, ki je dobil lastno državo, obstaja čas, ki mu sociologi pravijo vrednotno središče naroda in je ljudi povezal do te mere, da so lahko dosegli zgodovinski cilj. Slovenci imamo v lastni zgodovini ogromno sijajnih dogodkov, a nobeden od njih do slovenske pomladi in osamosvojitve ni pripeljal do tega končnega dejanja, za veličastnost katerega imamo tudi empirično potrditev: v času plebiscita si je slovenski narod domala edinokrat v svoji zgodovini pisal sodbo sam, je dejal Janša.

Brez te enotnosti Slovenije danes ne bi bilo

»To dejanje ni bilo zgolj podvig ene politične opcije. Koalicija Demos je imela končno v svoji sestavi sedem strank od zelenih, socialdemokratov, krščanskih demokratov do liberalcev in demokratov, v nekaterih ključnih dogodkih je tudi opozicija glasovala za rešitve, ker je bilo treba imeti dvotretjinsko večino. Brez te enotnosti Slovenije danes ne bi bilo. Če si kakšen dogodek v zgodovini zasluži dostojno obeležitev, je to zagotovo dogodek, ko smo bili Slovenci enotni in je šla ta enotnost celo širše, prek nacionalne opredelitve ali pripadnosti,« je še izpostavil.

Izdajalska poteza vlade

Če bi šlo pri motivih vlade za bojazen, da bi MSO, ki ga je ustanovila neka druga vlada, enostransko prikazoval to obdobje, ima vlada vse pristojnosti, da menja vodstvo, kot je storila povsod drugod – toda namesto ukinitve vodstva je ukinila inštitucijo. »Ne gre le za dejanje ministrice, ki ni dorasla svoji funkciji in dela škodo vsem naokrog. Gre za soglasno odločitev vlade, ki je z vsemi svojimi pooblastili potegnila izdajalsko potezo,« je še dejal Janez Janša in vladno odločitev označil za »strel z obema rokama v obe lastni koleni«.

Preusmerjanje pozornosti

Odzval se je še na špekulacije, da je pač treba preusmeriti pozornost od težav današnjega dne, naj se javnost raje ukvarja z muzejem in zgodovino kot pa z aktualnimi problemi, številkami na položnicah in zablodami vladajočih. »Ta špekulacija na koncu ne bo dala rezultata, na katerega se računa, prej bo prišlo do sinergije nezadovoljstva pri obeh temah, kar za nobeno vlado ni dobro. Apeliramo torej na vladajoče, naj opravijo ponovni razmislek in prekličejo to izdajalsko potezo,« je zaključil prejšnji premier in zdajšnji predsednik SDS.

NSi že snuje interpelacijo

Ob tem je dejal še, da bi bila interpelacija zoper ministrico Asto Vrečko upravičena ali zadostna dotlej, dokler je obstajal zgolj predlog ministrstva o ukinitvi samostojnega MSO, ne pa tudi sklep vlade, ki zdaj dviga zadevo na neko drugo raven. So pa, kot so napovedali že pred časom, pripravo interpelacije začeli v drugi opozicijski stranki, NSi, v kateri odločitev vlade označujejo za »korak v napačno smer«, osamosvojitev Slovenije pa kot »temeljno dejanje naše državnosti, ki si v zgodovini in zavesti naroda zasluži posebno mesto«.

Podpora SDS?

Za vložitev interpelacije je sicer potrebnih vsaj 10 podpisov poslank in poslancev, kolikor jih NSi sama nima, saj zaseda 8 sedežev v državnem zboru. Kot napovedujejo v stranki, bodo zadostno število podpisov za vložitev poskušali najti po spisanem besedilu interpelacije, pri tem pa lahko računajo zgolj na podporo opozicijskih kolegov iz SDS, saj koalicijski trojček trdno stoji za ministrico za kulturo. V SDS so napovedali, da bodo počakali na vsebino interpelacije in šele nato sprejeli odločitev o morebitni podpori.

Nalaganje
Nazaj na vrh