Cena elektrike za gospodinjske in male poslovne odjemalce bo omejena na:

• 0,118 evra na kWh po višji tarifi,
• 0,082 evra na kWh po nižji tarifi ter
• 0,098 evra na kWh po enotni tarifi.

»Ti odjemalci so bili doslej med najbolj prizadetimi skupinami odjemalcev,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Kumer.

Vlada bo ohranila tudi obstoječo za 50 odstotkov znižano omrežnino. Poleg tega bo s 1. septembrom dodatno znižan prispevek za obnovljive vire energije, ki bo prav tako prepolovljen. Končni strošek za elektriko se bo tako na položnicah znižal pri vseh gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih, ne glede na dobavitelja, je zagotovil minister.

Kolikšen bo prihranek?

Po njegovih besedah, »gre za ukrep, s katerim neposredno naslavljamo zviševanje cen energije.« Prihranek za povprečnega gospodinjskega odjemalca je ocenil na 15 do 30 odstotkov, odvisno od tega, pri kako dragem dobavitelju je. Za odjemalce pri dobaviteljih z najvišjimi cenami lahko vladni ukrep pomeni za skoraj 60 odstotkov nižje stroške, je ocenil minister.

V absolutnih zneskih pa regulacija cen elektrike pomeni za 110 do 334 evrov nižji letni strošek električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca oz. okoli 1000 evrov na leto, če mu ta energent dobavlja najdražji dobavitelj na trgu.

»Upoštevajoč razmere, ki trenutno vladajo na trgu, regulacija dodatno prinaša preprečitve podražitve v letu 2023,« je še dejal Kumer. Zaradi tega si lahko odjemalci obetajo še dodatne prihranke. »V dobaviteljski verigi smo optimizirali stroške, tako da še vedno lahko prodajajo, čeprav z manjšimi dobički,« pa je odgovoril na vprašanje, kdo bo prevzel razliko v cenah.

Prvi paket ukrepov in prva stopnja ogroženosti

Gre za prvi paket ukrepov na področju električne energije, ki mu bo zagotovo sledil še kakšen, zagotavlja minister in dodaja, da vlada v naslednjih tednih namerava vlada nasloviti tudi problem visokih cen zemeljskega plina, navaja STA.

Vlada je sicer danes razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Namen tega je, po besedah premierja Roberta Goloba: »da znotraj elektrogospodarstva povečamo strateške zaloge goriva, vseh goriv, od naftnih derivatov, plina in premoga.« V okviru tega je vlada ministru za infrastrukturo naložila ustanovitev kriznih skupin za pripravo na delovanje plinskega sistema in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah. V krizni skupini bodo vključeni drugi vladni resorji in organi, predstavniki gospodarskih združenj idr.

Golob opoziciji ponuja roko

Kot je povedal po današnji seji vlade, si sicer premier Golob pri sprejemanju ukrepov proti draginji želi politične enotnosti: »Ponujam roko opoziciji in koaliciji, da se o ključnih vprašanjih za zimo pogovarjamo skupaj.« Na to se je že odzval predsednik opozicijske NSi Matej Tonin, da, če je bil poziv iskren, verbalni napadi koalicijskih poslancev niso najbolj obetavna popotnica takšnemu sodelovanju.

Golob obljublja polne kašče

Predsednik vlade je po seji vlade napovedal tudi ukrepe na področju zagotavljanja prehramenih blagovnih rezerv. Danes so, kot je dejal, pripravili razpis za državni odkup pšenice. Vlada po Golobih besedah zasleduje dva cilja - varnostnega in naslovitev draginje. »Kar se varnosti tiče, bomo poskrbeli, da bomo imeli kašče polne. Skrbeli bomo, da bomo blagovne rezerve podvojili na vseh strateških prehrambenih surovinah in poljščinah. Do maksimuma bomo izpolnili tudi vse rezerve na gorivih, kjer jih lahko.«