Rusi so v nedeljo, 4. marca, že tretjič izvolili za svojega predsednika Vladimirja Putina, dosedanjega predsednika ruske vlade. Temu politiku, ki je začel svojo kariero pri KGB (deloval je v Nemški demokratični republiki), nato pa se je po letu 1991, ko je zapustil sovjetsko tajno obveščevalno službo ter se začel naglo vzpenjati po klinih politične kariere čisto do vrha (ruski predsednik je bil že v letih od 2000 do 2008), so po podatkih volilne komisije namenili blizu 64 odstotkov glasov. Ta podatek kaže, da jih ni bilo malo, ki so si na mestu za mnoge Ruse spornega voditelja, čeprav 59-letni Putin velja pri marsikom za rusko »ikono« (rad kaže svoj športni videz, bil je boksar, je nosilec črnega pasu iz juda ...), želeli drugega človeka; zato tudi številni protesti in demonstracije ob njegovi kandidaturi, s katerimi pa je izkušeni politični vodja po izvolitvi na hitro in korenito opravil.

Bolj kot to je za verne ljudi pomembno vprašanje ali je novi ruski predsednik resnično veren ali to počne zgolj iz političnega koristoljubja; da si je tudi na zadnjih predsedniških volitvah pridobil glasove iz vrst pravoslavnih vernikov. Teh je v Rusiji 70 odstotkov prebivalstva.

Vladimir Putin je že na silvestrovo 1999, ko je presenetljivo odstopil ruski predsednik Boris Jelcin in je le-tega najprej kot začasni predsednik, marca 2000 pa kot novoizvoljeni zamenjal v Kremlju, izjavil, da si želi kar najboljših odnosov s cerkvenimi vrhovi. Zaželel si je, da je pri predaji poslov navzoč tudi tedanji ruski pravoslavni patriarh Aleksej II. Ta mu je v dveh obdobjih predsedniške službe napisal okrog dvesto pisem. Sodelovanje ruskega državnega vrha z Rusko pravoslavno cerkvijo se je celo tako poglobilo, da se je Putinova stranka Združena Rusija pred sprejetjem osnutkov zakonov posvetovala z moskovskim pravoslavnim patriarhatom.

Kakor večina Rusov ima tudi Putin pravoslavje za srčiko ruske istovetnosti. Zato se je ruski prvi mož stalno kazal kot zaveznik Ruske pravoslavne cerkve in tudi prispeval k ponovni združitvi moskovskega pravoslavnega patriarhata z Rusko pravoslavno cerkvijo v eksilu.

Drugače kakor Jelcin ni kot državni voditelj zamenjeval božiča z veliko nočjo. Pravoslavni duhovniki mu pripisujejo »dosledno vernost«. Ko je lani v Rusijo z Atosa prispela relikvija pasu Device Marije, ena najbolj cenjenih v pravoslavnem svetu, ter nato romala po vsej Rusiji, jo je prišel sprejet in počastit na samo letališče.

Med predsedniško kampanjo je pripovedoval tudi o svojem otroštvu, poti do vere. Povedal je, da ga je mati leta 1952, ko je bil star šest tednov, dala proti očetovi volji krstiti v bližnji leningrajski cerkvi Kristusovega poveličanja. Duhovnik je predlagal, da bi ga krstil na ime nadangela Mihaela, ki je prav tega dne godoval. Mati mu je dejala, da ga je pri oblasteh že prijavila pod imenom Vladimir, kakor je bilo ime očetu.

Putinovo vero naj bi poglobil tudi dogodek iz leta 1996, ko je pogorela njegova nova hiša blizu Leningrada. Iz goreče hiše je tako rekoč v zadnjem trenutku rešil hčerki Marijo in Katarino, pozneje pa je, v ruševinah, našel nepoškodovan svoj krstni križ.

Leta 2007 je v pogovoru časnikarju na vprašanje, ali veruje v Boga, pustil to vprašanje odprto, ker noče »delati reklame zase ali političnega striptiza«. Povedal pa mu je, da ima v svojem letalu ikono in Sveto pismo. Dejal mu je, da zato, ker je Rusija velika država in ima med poleti čas za branje Svetega pisma.

Na dan volitev je, ko je oddajal svoj glas, časnikarjem izjavil, da ta dan Ruska pravoslavna cerkev praznuje »triumf pravoslavja«; zato želi izreči čestitke pravoslavnim vernikom. Kritiki so se , ob njegovi dolgoletni naklonjenosti Ruski pravoslavni cerkvi vprašali, ali je to naredil iz resnične vernosti ali iz politične preračunljivosti, torej izkoristil moralni ugled te Cerkve za svojo politično promocijo in pridobitev glasov volivcev. Putin jim je zagotovil, da spoštuje versko svobodo ter da se ne bo vmešaval v notranje zadeve verskih skupnosti v Rusiji. Zavzema se za partnerstvo med državo in ruskim pravoslavjem, judovstvom, islamom in budizmom. Od teh verstev pričakuje, da bodo še posebej delavne na socialnem področju, pri skrbi za bolne, invalide in odvisnike.

Naklonjenost in s tem tudi glasove pri vernikih vseh veroizpovedi v Rusiji si je Putin pridobil tudi z napovedano ponovno uvedbo verouka v šoli po vsej Rusiji in vrnitvijo za časa komunizma zaseženih nepremičnin. Za prihodnja tri leta je obljubil 89,4 milijona evrov pomoči pri obnavljanju cerkvenih stavb. S temi obljubami si je pridobil tudi naklonjenost muslimanskih in judovskih vrhov v Rusiji, poroča Kathpress.