Papež Benedikt XVI. bo v nedeljo, 17. januarja, obiskal rimsko sinagogo in se srečal z judovsko skupnostjo v Rimu. Ob tej priložnosti je Rimski judovski muzej pripravil razstavo z naslovom ‘Et ecce gaudium. Rimski judje in svečanost papeških ustoličenj.’ Razstavo, ki bo na ogled do 11. marca, bosta na dan papeževega obiska slovesno odprla Benedikt XVI. in rabin Riccardo Di Segni.

Na ogled bodo postavljene poslikave in predmeti iz 18. stoletja, ki jih je rimska judovska skupnost uporabljala v procesijah ob izvolitvi novih papežev. Rimski Judje so na obrežju reke Tibere, kjer tudi danes stoji sinagoga, živeli že kar nekaj časa pred Kristusom, videli rojstvo in padec rimskega imperija ter začetek vladavine papežev.

Od srednjega veka naprej so volitve papežev spremljale veličastne slovesnosti, katerih del je bila tudi procesija od Vatikana do Laterana. V procesijo so se vključile tudi rimske plemiške družine, dostojanstveniki in pomembne osebe takratnega časa, razna združenja in skupnosti, ali pa jim je bilo dodeljeno posebno mesto ob poti od Vatikana do Laterana. Rimski judovski skupnosti je bil v drugi polovici 17. stoletja in celotno 18. stoletje dodeljen del poti med Titovim slavolokom in Kolosejem. Za namen procesije, ki se je vila mimo, so pripravili posebne poslikave z različnimi motivi in simboli ter hebrejskimi in latinskimi napisi, okrašene z dragocenimi vezeninami in tkaninami.

Nekaj teh poslikav na papirnati podlagi se je ohranilo v arhivih judovskega muzeja. Ob obisku papeža Benedikta XVI. bo razstavljenih štirinajst poslikav, narejenih ob izvolitvah papeža Klemna XII., leta 1730, Klemna XIII., leta 1758, Klemna XIV., leta 1769, in Pija VI., leta 1775. Poslikave prikazujejo človeške figure, živali in različne življenjske motive ter svetopisemske odlomke iz petih Mojzesovih knjig, Prerokov in Psalmov, zapisanih v hebrejščini in latinščini. Razstavljeni bodo tudi drugi predmeti in dokumenti, ki osvetljujejo zanimivo poglavje odnosov med papeštvom in judovsko skupnostjo. Odnosi so bili nedvomno zelo kompleksni, kajti takratni zakoni Judom, zaprtim v geto in prikrajšanim za mnoge pravice, niso bili ravno naklonjeni. A ravno s tem, da so bili vključeni v papeške slovesnosti, se je judovski skupnosti zagotavljala vloga znotraj rimske družbe 18. stoletja. V stoletju, ki je sledilo, so se odnosi med papežem in rimskimi Judi vztrajno izboljševali, kar izkazujejo tudi nekateri darovi judovske skupnosti papežu.

Na fotografiji: rimska sinagoga