V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati (Theotokos oziroma Bogorodica). Od koncila v Efezu leta 431 se Mariji s tem nazivom uradno priznava, da je mati Jezusa – Boga in ne samo mati Jezusa – človeka.

Jezus v evangelijih nikoli ne izpostavlja ali ločuje ženske vloge, vendar iz njegovega delovanja lahko razberemo, da ženskam priznava enako dostojanstvo kot moškim: srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,1–42); povabilo prešuštnici k spreobrnjenju (prim. Jn 8,1–11); skupina žena, ki ga je spremljala ob apostolih. Ne nazadnje se na velikonočno jutro ob vstajenju kot prvi prikaže Mariji Magdaleni, ki ji je Cerkev priznala, da je apostolka apostolov (apostolorum apostola).

V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske najpogosteje prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih.

Ženske so najpogosteje tudi voditeljice oz. direktorice katoliških vzgojno-izobraževalnih ter socialnih zavodov, kot so vrtci, dijaški domovi, domovi za ostarele, domovi duhovnih vaj. Večino slovenskih katoliških kulturnih in izobraževalnih ustanov vodijo redovnice ali laikinje kot direktorice oziroma ravnateljice. Taki primeri so:

Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični,

Gimnazija A. M. Slomška v Mariboru,

Osnovna šola A. Šuštarja v Ljubljani,

Kulturni center Schellenburg v Ljubljani,

Romarski urad na Brezjah,

Društvo katoliških pedagogov Slovenije,

Društvo katoliških vrtcev Slovenije,

Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov,

Slovenski katehetski urad ter

Slovensko biblično gibanje.


Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje

V 31 slovenskih katoliških izobraževalnih ustanovah je ženskam večinoma zaupana vzgojna naloga otrok in mladine. Kot sodelavke delujejo v 13 katoliških domovih za ostarele ter so dejavno vključene v življenje župnij kot voditeljice župnijskih pevskih zborov in članice župnijskih pastoralnih svetov. V katoliških medijih delujejo kot novinarke, komentatorke, publicistke in urednice.

Ženskam so zaupana odgovorna mesta v strukturi lokalne Cerkve, kjer delujejo kot izvršne tajnice (generalne tajnice), predsednice ali svetovalke:

svetovalka generalnega tajnika Slovenske škofovske konference,

koordinatorka dela Slovenskega pastoralnega sveta,

tajnica Konference redovnih ustanov Slovenije ter

voditeljice, strokovne sodelavke ali vodje uradov na škofijskih ordinariatih.

V 17 redovnih skupnostih v Sloveniji živi in dela 758 redovnic, ki na različne načine uresničujejo svoje poslanstvo, delujejo na dobrodelnem in vzgojnem področju ter vodijo duhovne programe za odrasle in mladino.

Več podatkov o delovanju žensk v Cerkvi je dostopnih v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2019

Leta 2016 je bilo v Sloveniji 612 oseb, ki so poučevale župnijskih verouk in 93,7 % teh je žensk. Mnoge katehistinje darujejo svoj čas in sposobnosti za vzgojo otrok ter na različne načine sodelujejo v življenju župnije. Prav tako imajo posebno vlogo tiste ženske, ki v župnijah sodelujejo kot zakristanke, ministrantke, pevke, krasilke cerkva itd.



Slovenke zasedajo odgovorna mesta tudi na vodstvenih položajih vesoljne Cerkve: v vatikanskem Tajništvu za komunikacijo, Mednarodni teološki komisiji, kot svetovalke generalnih predstojnic reda ali kot magistre novink.

Cerkev na Slovenskem od II. vatikanskega koncila (1962–1965) dalje vedno bolj dejavno vključuje ženske v vzgojno, izobraževalno, duhovno, pastoralno in vodstveno življenje krščanskih skupnosti. S tem so ženske dejavno prisotne na položajih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve in načrtuje skupno življenje krščanske skupnosti. Zastopanost žensk je na delovnih mestih v Katoliški cerkvi v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se dodatno uresničuje zastavljena smer o dostojanstvu žene, opisana v številnih dokumentih cerkvenega učiteljstva.
v

Nataša Govekar, direktorica, Tajništvo za komunikacijo v Vatikanu 

Med najpomembnejšimi so:

Papež Pavel VI., okrožnica Marialis cultus, 1974,

udeležba in sodelovanje na svetovni konferenci o ženski, Mehika, 1975,

škofovska sinoda iz leta 1987 o vlogi laikov v Cerkvi in svetu,

papež Janez Pavel II., posinodalna apostolska spodbuda Christifideles laici, 1988,

papež Janez Pavel II., pastoralno pismo Mulieris dignitatem, 1988 ter

papež Janez Pavel II., Pismo ženskam, 1995.

Papež Frančišek je avgusta 2016 ustanovil teološko komisijo, ki bo preučevala položaj in zgodovino ženskega diakonata v Cerkvi. Zgodovina krščanstva kaže, da ima ženska veliko in nenadomestljivo vlogo.

Med cerkvenimi učitelji so tudi tri ženske: sv. Katarina Sienska (1347–1380), sv. Terezija Avilska (1515–1582) ter sv. Terezija iz Lisieuxa (1873–1897). To dokazuje, da so ženske bile in so vseskozi navzoče v pomembnih trenutkih krščanstva. Tako pomembno prispevajo k razvoju teologije, mistike, vzgoje, izobraževanja in drugih odločujočih področij v življenju Cerkve.

Foto: Ksenja Hočevar, Tatjana Splichal