Po mnenju nemškega moralnega teologa Eberharda Schockenhoffa je dolžnost mednarodne skupnosti držav, da ustavi nadaljnjo širitev teroristične milice »Islamska država«, po potrebi tudi z nasilnimi sredstvi. Položaj v Iraku se mu zdi tiste vrste, v katerem morajo »civilizirani narodi poprijeti tudi po najskrajnejših sredstvih«, je Schockenhoff dejal v pogovoru za avstrijski cerkveni časnik. »Kulture odvračanja pogleda« si svetovna skupnost po njegovem mnenju ne sme privoščiti.

Moralni teolog s tem opozarja na načelo odgovornosti zaščite držav za varnost lastnih državljanov. Če država sama tega ne uspe zagotoviti, se odgovornost prenese na skupnost držav. Kot je Schockenhoff dejal v pogovoru, obstajajo pogoji, v katerih je to povsem upravičeno. Skupnost držav sprejme mandat, njihov odziv pa mora biti ustrezen in enoten, da zagotovi zaščito ogroženega prebivalstva. Vsebovati mora strategijo umika od izpostavljenosti nasilju, uporaba vojaškega nasilja pa sme biti skrajno sredstvo zaščite.

Pacifistični argumenti v luči trenutnega položaja na Bližnjem Vzhodu po mnenju nemškega moralnega teologa niso utemeljeni: »Preprosto odvrniti pogled, ko pobijajo nedolžne ali pa ko se nasilje neobrzdano širi, tega ne moremo utemeljevati s pacifizmom.« Temeljno zavračanje nasilja je »občudovanja vredna drža in preroško znamenje, dokler njeni zagovorniki posledice odpovedi uporabi orožja in vojaškega posredovanja prevzamejo na lastna ramena«, je dejal Schockenhoff. »Če pa morajo za posledicami nasilja trpeti drugi, to več nima moralne podlage.«

V aktualni razpravi glede uporabe vojaškega nasilja iz človekoljubnih razlogov v Iraku ne gre zgolj za – etično gledano – vojno v smislu mednarodnega prava, torej za spopad med dvema državama, je pojasnil teolog, pač pa gre za ravnanje v »nesimetrični vojni«. »V Iraku ne gre za spor med dvema narodoma«, je dejal Schockenhoff. Eno stran predstavljajo teroristične skupine, te pa se ne čutijo zavezane mednarodnemu pravu, ki je nekdaj omejevalo vojaške spopade. »Pravna država ne sme kršiti lastnih načel, prav tako pa ne sme mirno sprejeti, da napadi in nasilje ostanejo nekaznovani, saj se v tem primeru samo stopnjujejo«, je Schockenhoff opisal stanje v Iraku.

Te »nove vojne« po mnenju moralnega teologa predstavljajo tudi novi etični problem, na katerega se doslej uradna cerkvena mirovna etika še ni odzvala: »Teh novih izzivov po koncu hladne vojne, ko je bil objavljen katekizem, še nismo imeli neposredno pred očmi.«

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (B. Š.)